Ali naj si zadam nov projekt

Zadnje čase čedalje bolj razmišljam o podražitvah, med drugim tudi podražitvah goriva za prevozna sredstva.

Nekaj sva se Sebo pred dnevi pogovarjala o butanolu, kot nadomestilo bencinu, oz. da bi mešal butanol in bencin in s tem prišparal.

In zadeva mi ne gre iz glave…Čedlaje bolj razmišljam da bi ga poizkusil izdelati nekaj…s pomočjo Clostridium acetobutylicum, ki predelujejo škrob, celulozo in še marsikaj drugega v Aceton, Butanol in Etanol. Slednje produkte bi moral potem še ločiti seveda.

Ker pa z €€ nisem ravno na najbolj zeleni veji mi je to še malo večja težava. Moram prvo razmisliti kako bi najlažje vse skupaj izvedel, potem bom pa videl…

Biodiesel in kemikov vrt

Že pred časom se, se nekaj igral doma z izdelavo biodiesla. Ampak ker sem uporabil etanol namesto metanola sem mislil da mi ni ratalo, saj nisem vedel koliko etanola moram dati.

Zato sem uporabil kar predpisano količino za metanol, ki pravi da moramo glede na olje dati 20 procentov metanola (volumsko) in dodal še nekaj presežka.

Dodati je treba tudi NaOH. Za vsak liter še svežega olja ga damo 3,5g.

Potem sem NaOH raztopil v etanolu. Medtem sem segrel olje na vodni kopeli in ko je bil ves NaOH raztoplejn, sem preprosto raztopina NaOH v EtOH vlil v vroče olje in nato mešal.

Po končanem mešanju sem to pustil pri miru nekaj dni in ker je vse skupaj stalo v kleti kjer je hladno se je vse skupaj strdilo v nekakšen žele, toda če sem segrel se je lepo utekočinilo nazaj.

Nekako nisem vedel ali mi je ratalo ali ne, zato sem vse skupaj pustil pri miru za kak mesec, do tega meseca. Pred kakim tednom ali dvema mogoče, pa sem se spravil ločiti glicerin, ki je bil prozoren in se ga je slabo videlo pomešanega z biodieslom ločiti od njega.

Zadevo sem segrel, toliko da je bilo tekoče vse skupaj, ter dal ohladiti v hladilnik, samo toliko da je glicerin začel želirati, nato sem to precedil. Dobil sem nekaj malo glicerina in pa Biodiesel.

Biodiesel je take rahlo rumene barve, poizkusil sem ga vžgati ampak mi ni ratalo. Poizkušal sem z mešanico etanola in biodiesla. Etanol se je vžgal takoj in začel segrevati biodiesel, ki pa je samo zavrel, vžgati se ni hotel.

Biodiesel sem tudi nekaj prečistil z stresanjem vode in malo kisline, da se je nevtraliziral. Ampak še vedno ga nebi šel dajat v usta, kot sem to videl, da je enkrat nekdo naredil, na Tv.

Včeraj sem si ga nekaj nalil v epruveto in jo zamašil in sedaj ga imam lepo na polici :D

Naredil pa sem tudi kemikov vrt. V epruveto sem dal nekaj FeCl3, CuSO4 in nekaj vzorca iz vaj analizne kemije ki je vseboval Cu(NO3)2 in NiCl2 in prilil kalijevo vodno steklo. Moram reči da najhitreje “raste” FeCl3, ki mu je ena “nitka” po nekaj minutah že segala od dna epruvete pa do površine vodnega stekla.

Slika ki jo vidite je narejena po kakšni uri, kjer je vse skupaj že bolj “razraščeno”

Uganka

Kdo ugane kaj je tole na sliki?

pa še nekaj namigov.

Reakcija ob nastanku te snovi je eksotermna.

Snov tvori mineral katerega začetnica je P

Tališče ima 1194°C

Na sliki je ne popolnoma zreagirano, ker reaktanti niso bili v ustreznem razmerju.

In še zadnji namig, ki bo najbrž marsikomu zelo pomagal. Ni zaželjeno, da ta snov v nekontroliranih razmerah pride v stik z kislino,ker se sprošča nek plin.

Pa veselo razmišljanje :)

Alien obstaja :D

V prejšnji objavi sem napisal da smo bili na obisku pri sorodnikih na Muljavi. No ko sem tako malo hodil okoli hiše sem na skladovnici drv opazil tudi tega žužka in ga slikal v macro načinu. :)

Pa naj še kdo trdi da alienov ni :lol:

Ob enem pa sem posnel še eno meni zel ozanimivo fotografijo

Kako bi bil lahko naslov te slike? Ima kdo kak predlog?

Izlet na Muljavo.

V uvod naj povem, da se je tam rodil pisatelj in prvi slovenski pripovednik Josip Jurčič in kjer se tudi dogaja roman Deseti brat, ki ga je spisal Jurčič. Tam tudi še danes stoji gostilna Obrščak kjer so se nekdaj (pa najbrž tudi dandanes) zbirali okoliški kmetje.

No pa začnimo lepo po vrsti kakor so hiše v Trsti :)

Najprej sem se zjutraj zbudil in odšel h dedatu in babi. Tam sem malo zabušaval nato pa sem se odločil da grem do 12-ih h očiju. Ob 12-ih sem bil zmenjen z starima staršema, da pojemo juho, ki jo je skuhala babi in gremo potem proti Muljavi, kjer bomo imeli bolj konkretno kosilo.

Pot nas je vodila po stari cesti za Litijo mimo Ribč, kjer je, s strani ribičev, znana mrtvica z istim imenom kot naselje Ribče.

Pot nas je nato vodila naprej proti Kresnicam kjer stoji Industrija Apna Kresnice (IAK).

Most čez Savo za Kresnice.

Potem nas je pot vodila naprej ob Savi, do Litije in čez njo. V Litiji smo zavili za Šmartno pri Litiji kjer stoji cerkev sv. Martina zgrajena v neogotskem slogu.

In uspelo mi jo je “pritisniti” kar med vožnjo :D

Pa še slika iz zraka pobrana na Wikipedii

Cesta nas je potem vodila naprej mimo gradu Bogenšperk kjer je njega dni prebival Janez Vajkard Valvasor, ki je med drugim napisal tudi Slava vojvodine Kranjske (morda jo kdaj preberem). Danes pa je tam muzej in poročna dvorana.

Nekje na poti, naprej od gradu, smo se ustavili, da sta se deda in babi slekla, saj sta se preden smo odšli od doma oblekla približno tako, ko da smo sredi oktobra ali novembra.

Ker sem se jaz, preden sem se doma usedel v avto, že slekel sem ta čas hitro izkoristil za eno fotografijo.

Naprej do do Muljave se ni zgodilo nič pretresljivega ali omembe vrednega kar bi bilo potrebno zabeležiti s fotografijo.

Ko smo končno le prispeli na Muljavo, smo najprej šli na kosilo v že prej omenjeno gostilno Obrščak.

Ambient v gostilni mi je bil nadvse všeč in tudi prijazna postrežba, ki smo jo doživeli me je nadvse razveselila. Natakar je imel prijazen profesionalen pristop in ko smo izrazili željo, da bi nekaj pojedli nam je kar na pamet povedal njihovo ponudbo. Kot je za tako bolj vaško gostilno značilno izbira hrane ni bila prav pestra, ampak neke hudo pestre ponudbe niti nisem pričakoval. Predvsem so imeli razne pečenke, klobase, krvavice, zelje, pražen krompir in podobno, imeli pa so na srečo tudi postrvi. Sam teh zadev ne maram, zato sem vprašal, če imajo morda kalamare (standard pri meni), po pričakovanju jih žal niso imeli. Nazadnje sem se odločil za postrv, ki se je izkazala za odlično izbiro.

Medtem, ko smo čakali na hrano, sem jaz vzel v roke fotoaparat nekajkrat “pritisnil” sobo v kateri smo sedeli.

Na hrano smo morali sicer nekaj časa počakati, kar pa me ni toliko motilo, saj to pomeni, da je vse pripravljeno sveže in sproti.

Postrv, ki sem jo jedel je bila odlična, da že dolgo nisem podobne jedel. Deda in babi, predvsem babi, sta imela neke pripombe na njuna obroka, ampak nič ne de, vseeno je bilo dobro.

No tukaj bi si bralec lahko mislil, da smo počasi s polnimi želodci krenili domov in je s tem lepe popotniške zgodbe konec.

Ampak temu ni tako, naš prvotni namen ni bil imeti kosilo na Muljavi, ampak iti na obisk h sorodnikom, po babini strani, ki imajo vikend v Leščevju. Za srečanje smo bili že vnaprej domenjeni.

Ivo in Majda, ki sta omenjena lastnika vikenda in sorodnika sta me bila nadvse vesela. Kako me le nebi bila, saj se vidimo le nekajkrat na leto in tudi jaz sem bil vesel njiju.

Po prisrčnem pozdravu smo odšli v hišo, čeprav bi meni bilo skoraj ljubše sedeti zunaj pod nebom, kjer je veliko prijetneje. Ko smo tako sedeli in debatirali, kritizirali, opravljali o vsem mogočem sem se sam rahlo dolgočasil in sem zato v roke vzel foto aprat in se igral z njim. Med drugim je nastalo tudi nekaj slik.

Glaž vina zvrsti rose z imenom Cviček, ki je tudi, takorekoč, ne daleč doma.

Tega sta pila Ivo in deda, babi in Majda pa bolj prisegata na bela vina.

Po klepetanju smo se še malo sprehodili okoli hiše, kjer sem posnel še eno fotografijo

Pogled z vrta na sosednji hrib.

Za konec in “varnejšo” pot pa so spili še glažek belega, ki je bil mislim da rizling, polsuh.

Sam vina seveda nisem pil.

Vreme je bilo kot naročeno, lepo sončno z prijetnimi 20°C v senci. Bilo je zelo lepo in tudi dan je bil lepo izkoriščen, še lepše pa bi bilo če meni nebi zaradi slabokrvnosti bolela glava.

Bo treba kaj podobnega ponoviti. Po možnosti še v kake druge kraje in konce slovenije, ki so prav tako lepi :)

Če se komu utrine kak predlog naj ga le kar posreduje v komentarje in bo obravnavan na naslednjem zboru skupščine starešin pri nas doma :lol:

Pa Lp do naslednjič.