Archive for June, 2008


Pijača bogov

Čokolada…vsi jo poznamo, večina jo tudi zelo rada konzumira, manj pa je najbrž tistih, ki kaj vejo o ozadju čokolade.

Čokolada ne prihaja, kot bi si kdo mislil iz bele in vijolične krave iz alpskih pašnikov z imenom Milka. Tudi svizci je v gorski koči ne mešajo in zavijajo v folijo ( Saj najbrž vsi poznate tisto reklamo:…”In potem svizec zavije čokolado v folijo” :D ).

Čokolada v resnici izvira iz tropskih gozdov nekaj stopinj severno in južno od ekvatorja v južni Ameriki. Azteki so čokolado  povezovali z njihovo boginjo Xochiquetza, ki je bila boginja rož, plodnosti, iger, plesa, agrikulture in predvsem ljubezni. Že takrat so jo uporabljali za pitje predvsem vladarji, saj je bila od boga dana. V Evropo pa so čokolado prinesli Španci kjer je kmalu postala zelo priljubljena. Privoščili pa so si jo na začetku lahko bolj ali manj samo višji družbeni sloji, saj je bila draga.

Kako so kakavova zrna obdelovali včasih ne vem, toda danes poteka to tako, da jih najprej oberejo, pustijo, da fermentirajo ter nato pražijo, po praženju poizkušajo zrna kar se da hitro ohladiti, da ohranijo značilno aromo in da preprečijo nadaljnje praženje v jedru. Nato pa zrna zmeljejo.

Nadaljnja obdelava je odvisna od tega ali želimo dobiti kakavov prah ali užitna čokolada…

Čokolada pa ima tudi mnogo pozitivnih učinkov, kot je preprečevanje diareje, stimulacija možganov, zmanjševanje možnosti za raka in Afrodiziak ,ter precej verjetno še kaj. Da res deluje kot afrodiziak še ni dokazano, da je res. Govorim seveda za temno čokolado, ne za mlečno.

Tako to je bilo nekaj na kratko o čokoladi in verjamem, da bi lahko napisal še precej več.

In zakaj pravzaprav tolik ogovorim o njej? Zato ker sem si danes sklenil pripraviti vročo čokolado po Azteško, to je s čilijem. Malo sem pobrskal po spletu in našel da se v mleko vmešata vanilija in čili ter se nato doda koščke temne čokolade in segreva dokler se ne stopijo. Jaz imam doma prah za pripravo vroče čokolade, tako da sem zadevo pripravil malo po svoje. Po običajnem postopku sem pripravil vodno kopel vanjo dal lonček z mlekom in vmešal prah za pripravo vroče čokolade in mešal, da se je vse lepo raztopilo, da je bilo brez grudic. tudi potem je bilo  treba konstantno mešati dokler se ne zgostilo, saj se drugače prime na dno lončka in zažge.

Na vodni kopeli mora biti tudi zato, da se na dnu ne prismodi, kar se mi je dogodilo, ko sem jo prvič kuhal.

Vanilije nisem dal, ker je nisem imel. Prav tka osem zasledil da se lahko doda cimet, ki pa ga osebno ne maram preveč

Ko je bila pripravljena sem jo vlil v dve posodici, ena zame ena za brata. Brat se je sicer hvalil, da bo on tudi čili, ko pa je prišel čas zanj pa je rekel ne  in tako sem si čili dal samo jaz. Čili sem potresel po vrhu.

Zadeva je izgledala nadvse fletno in seveda sem moral poslikati.

Azteki so sicer kakav mešali z vodo in ne mlekom, ampak po mojem da je z mlekom veliko boljše kot z vodo.

Čilija nisem dal preveč, ker sem se bal, da bo premočno. Nona srečo sem dal čilija ravno prav, toliko da ni nevzdržno peklo, ob enem pa je bil ves čas prisoten v ustih.

Zadeva je res božansko dobra in razumem zakaj so jo povezovali z bogovi.

Poizkusite kdaj ;)

Ali sem spet imel srečo ali pa ne vem kaj…

V petek, ko sem prišel popoldne h očetu, se je razvila nevera (nevihta) in vključene so bile tudi strele. Pograbil sem fotoaparat nastavil na continuos shooting in držal sprožilec, da je fotoaparat konstantno slikal. Imel sem srečo (spet) in ujel strelo ter ob enem se še vidi kam je usekala :D

Improvizacija je d' best

Zdajle, pred nekaj minutami sem bil lačen in nisem vedel kaj naj jem. Šel sem malo “čekirat” v hladilnik in edino kar je bilo uporabno zame so bili špageti. Ampak glej ga zlomka, nobene pametne omake… Hotel sem že opustiti misel na špagete, pa sem se spomnil da lahko malo improviziram za hec.

V hladilniku sem našel paradižnikovo mezgo v tubi, koncentrat. Na hitro sem ga popražil na preveč olja, zato sem malo olja odlil. Potem sem zalil z vodo in malo pokuhal da se je zgostilo ter dodal nekaj bazilike in origana, dodal sem še za vzorec popra.

To sem zmešal z špageti in že hotel dati pogreti v mikrovalovko, ko se mse spomnil da imamo v hladilniku tudi filete slanih sardel v olju. Najprej se mi misel ni zdela dobra, nato pa sem vseeno sklenil poizkusiti, kaj se ve morda bo pa užitno.

Vzel sem dva filejčka in ju kar z rokami natrgal po špagetih ter potem premešal. To sem potem dal v mikrovalovko segrevati za 2 minuti.

Ko sem zadevo poizkusil se je izkazala za res dobro idejo in bom to še prakticiral.

Take jedi, ki so vržene na hitro skupaj in preprosto, so ponavadi najboljše. Se kdo strinja?

Naj še opomnim: riba ni obvezen dodatek, tudi brez je zelo dobro, ampak ker imam rad morski pridih sem jih pač dal zraven. Morda naslednjič nasekljam zraven še nekaj oliv…

Pa še obvezna slika:

Za morski pridih je zadaj še moja najljubša revija Pesca in Mare, ki je hrvaška izdaja.

P.S. Se oproščam ker bolj poredko pišem zadnje čase, ampak nekako ni časa pa tudi nobene pametne ideje nisem imel…

Strele

Pred nekaj minutami nas je prešla nevihta, na začetku je močno deževalo in sem poizkušal kaj ujeti z balkona, ampak ni šlo. Zato sem se premaknil na teraso in rezultat med n+1 slikami se je tale končno kvalificirala za objavo.

Potem sem odšel v sobo in ko je nehalo deževati sem slikal kar z strešnega okna, tukaj je blo zadetkov več

Vrhunec in zmago pa je dosegla tale :D

Za moje znanje slikanja in za moj fotoaparat, ki ni bog ve kaj je to naravnost odlično, bolje že skoraj nebi moglo biti po mojem

Powered by WordPress | Theme: Motion by 85ideas.