Dopust Barbariga 1/3

Pozdravljeni spet po nekaj časa. Zadnje tedne sem bil precej zaposlen ali pa me ni bilo doma ali pa sem bil na morju. Zato tudi ni bilo nobenih prispevkov.

Zato pa se jih bo sedaj v nekaj dneh zvrstilo nekaj.

Najprej sem razmišljal, če naj napišem vse skupaj kot eno objavo o dopustu v Barbarigi ki sem ga imel zadnjih 14 dni. Ampak sem se odločil, da bom velikansko objavo raje razdrobil na več manjših, tako bo bolj pregledno pa tudi bralec se ne bo utrujal z dolgočasnim branjem mojega blebetanja. Poleg tega bi, če bi pisal v eni objavi, spisal še tiste podrobnosti, ki bralca bloga niti ne zanimajo.Tako pa se bom bolj osredotočil na zanimivejše stvari in nebom nakladal o problemih, ki sem/smo jih imeli z zdravjem in razpoloženjem.

Tale prva objava bo bolj kulinarično naravnana saj ste najbrž že spoznali, da sem ljubitelj dobre hrane in imam čisto svojevrstne prehranjevalne navade.

No da kar začnem.

Na dopust smo šli v Barbarigo, ki se nahaja na zahodni strani Istre in je od Pule oddaljena kakih 15 km zračne razdalje. Preden pa pridemo bodisi iz Pule v Barbarigo ali obratno se moramo obvezno peljati skozi Fažano. Ta kraj je tudi odskočna deska za na Brijune, zato se kar najde tam raznih turistov.

Že skoraj tradicijo imamo, da se vsaj 1x na dopust ustavimo v Fažani in gremo tam na lignje, ki so najboljši ki sem jih kdajkoli jedel.

Res, v centru Fažane, na glavni ulici od pomola navzgor po ulici se nahaja manjša, če tako rečem, okrepčevalnica katere ime se glasi Fish fast food Antonio.

Najbolj zabavno je, ko med čakanjem na naročeno hrano opazujem ljudi, ki gredo mimo. Večina, ki jih gre mimo pogleda noter in nekateri tudi stopijo v predprostor ampak ta večina gre večinoma tudi ven. Zavihajo nos se obrnejo in jo odkurijo. Poleg tega pa na tabli na veliko piše samo fast food in tisti fish se da z lahkoto spregledati, to je najbrž vzrok, da se še nekaj ljudi več obrne in gre ven. Saj ne strežejo drugega kot morsko hrano in pommes frites.

Večino prestraši ne tako moderen izgled notranjosti:

Ampak videz vara. V tej na videz neugledni okrepčevalnici imajo najboljše lignje na žaru, ki sem jih kdajkoli jedel. Ne vem s čim jih gazda potrese (niti nočem vedet) ampak okus je božanski. Temu primerno pa so porcije male in se od ene nikakor ne naješ. Je bolj za “gušt” (uživanje). Gazda vsako porcijo posebej stehta, do grama natančno pomojem, kar je po eni strani kar vredu saj tako vsi dobijo enake porcije, po teži.

Omembe vredni so tudi morski pes, ki mu tam pravijo krdel (ali kardel, ne vem točno in tudi ne vem katera vrsta psa je to) in pa sardele na žaru. Vse potrese z neko mešanico. Ima tudi neke sipice in ocvrte lignje, ki jih pa še nisem jedel.

V Fažani se prav tako nahaja še ena restavracija, ki je tudi omembe vredna. Njenega imena se žal ne spomnim. Nahaja se nekje na desni preden se pride do stadiona v Fažani iz smeri Pule. Na vrtu imajo razstavljen tudi neki čoln (stara pasara se mi zdi).

Tam smo šli na večerjo za bratov rojstni dan in bilo je prav tako božansko. Naročil sem si orado, nad katero nisem imel pripomb. Bila je precej velika zraven pa sem dobil še blitvo in krompir, božansko. Brat je naročil škampe na buzaro in malo omake sem pri njem uspel poizkusit. Tudi nad škampi nimam pripomb, razen to, da jih je bilo le kakih 5 ali 6 komadov na krožniku. Jaz bi se od tega bolj težko najedel, bi moral še precej kruha zraven pojesti. Mami je jedla lignje na žaru, ki niti približno niso bili tako dobri kot tisti iz FFF Antonio. Franc je jedel grdobino v neki vinski omaki, tisto ne vem kakšno je bilo in školjke, ki jih osebno ne maram.

Kakih drugih kulinaričnih užitkov nisem imel. Ampak so bili pa našteti toliko boljši.

Res mi je žal da slednjega dogodka nisem poslikal, sem bil preveč zaposlen z hrano.

Pa še slika dela ulice z glavnim pomolom na koncu.