Ponavadi ne izražam, komentiram in kritiziram rad raznih političnih in drugih trenutno perečih problemov.
Ampak, ko sem bil na Pagu na dopustu sem doživel nekaj kar me je precej razhudilo in sem bil jezen na to kako se lahko to kar bom napisal dopušča. Ampak denar je sveta vladar, žal.
Da preidem k stvari.
En dan v tem dopustu smo se kopali v nekem precej mirnem, lepem in odmaknjenem zalivu. Že serdi dneva se je na zunaj na robu zaliva zasidrala ribiška ladja, človek ki je bil na njej je skočil v pomožni čoln in se nekam odpeljal. Nekaj ur ga ni bilo na spregled, potem pa je priplul in za njim še ena podobna ribiška ladja. Zasidrala se je prav tako ob kraju zaliva na nasprotni strani od že prej zasidrane.
Na svojo grozo sem ugotovil, da so se odločili loviti v “mojem” zalivu. Čoln se je najprej približal prvi, na novo zasidrani barki, od nje prevzel en konec mreže in jo potegnil do svoje barke, ki je bila že prej zasidrana tam. Nato sta obe ladji počasi začeli pluti v notranjost zaliva in sicer kolikor se je dalo ob obali, ko sta tako pripluli v zaliv kolikor se je le dalo se je ena približala drugi in so oba konca mreže združili na eni od njiju. Nato pa so začeli počasi vleči mrežo k sebi.
Videl sem z obale da ima mreža zelo majhna očesa in da bodo s tem pobrali ven vse, čisto vse. Koliko sem bil jezen se ne da povedat.
Med tem, ko sta vlekli mrežo, si je eden izmed “ribičev” nadel potapljaško opremo in zlezel v krog iz mreže ter začel z manjšo mrežo, ki jo je vlekel za sabo, ribam preprečevati edino možnost pobega.
Ko so počasi mrežo privlekli ven sem videl, da se je v nji nabralo za morda kakih 100kg ribe. Ribe so bile vsakršnih velikosti od manjših pa do večjih. Če bi bilo po njihovo, bi po mojem pobrali še girice in mikroorganizme ven.
Proti ribolovu nimam nič, saj tudi sam rad lovim ribe. Pa tudi zavedam se, da je riba nujno potrebna domačinom, če ne že kot vir dohodka pa kot hrana.
Ampak, da se pa mrežo s tako malimi očesi potegne čisto ob obali in zvleče ven vse možno se mi zdi nedopustno in bi to prepovedal. No prepovedal bi še marsikaj drugega na področju ribolova.
Sicer je pa to manjši problem, kakršne se drugače še stvari dogajajo. Recimo ko uporabijo ludar, ki prepreči pobeg kakršnikoli ribi še tako mali, potem na tistem območju traja tudi par let preden se riba vrne.
Pa ko koče (vrsta mrež potegač) vlečejo po dnu in ga vsega preorjejo. Groza, me kar slabo obide.
Da ne omenjam dinamitašev in še česa.
Oblasti pa ne storijo nič kaj dosti. Sem šel malo gledat zakon in je predpisano v njem, da se sme z kočami loviti najmanj 2 milje od obale, ampak to se ne spoštuje kaj dosti kakor berem.
V zakoniku sem tudi prebral, da so se nehale prodajati licence za koče in še nekaj drugih vrst mrež, ampak baje da jih še zmeraj izdajajo.
Če se bo tako nadaljevalo ribe sploh ne bo več, ker jo bodo iztrebili. Krivdo pa valijo na druge, ma daj ne ga srat, ko da rekreacijski ribiči zmečemo toliko rib ven kot jih oni z svojimi “destroyeri”.
Žal je tako, da se tega kar počnejo ne zavedajo, dokler ne bo prepozno, po toči pa zvoniti je prepozno pravijo.
Ampak kaj čem, največ kar lahko naredim je, da takole izrazim svoje mnenje in kokodakam zraven.
Potem pa človek lovi nekje, v upanju blaženega miru, pa ti pridejo in ti potegnejo mrežo direktno čez kjer imaš trnek v vodi. Potem se pa še jezijo češ da jim mreže trgaš s tem. Če pa kaj rečeš nazaj, dobiš pa grožnje, celo z nožem. Ko da ni naokoli še več milj morja in se niso mogli prestavit 100 lai 200 metrov bolj stran od kjer loviš.
Kar zavre v meni, ko razmišljam ob teh zadevah. Bom raje nehal in šel knjigo brat…
P.S. Včasih ugotavljam, da bi bilo bolje biti povprečen človek, ovčka, ki se ne zaveda kaj se doga in živi v strahu, ki ga ustvarjajo “izjemni posamezniki”. Namreč sam pri sebi veliko razmišljam o problemih današnjega sveta. In srce me boli, ko vidim, slišim in berem kaj se dogaja po svetu. Ob enem me pa tolaži misel, da bojo/mo že še dobili kazen. Ampak pokoro bomo mogli delati pa vsi, tudi tisti, ki ne delajo/mo zlo proti človeštvu ali naravi.
« Speedminton Pitno… »



Človek se začne spraševati, če še sploh obstaja zdrav razuma ali je vsem denar zaslepil pogled nad kaj je prav in kaj ne. V svetu me veliko stvari moti, zato tudi ne gledam poročil, ker bi samo preklinjal in šinfal, preveč stresno opravilo.
Ljudje se požvižgajo na zakon, če vedo, da ne bodo drago plačali svojih prekrškov. Tak je svet, vsaj v trenutnem času.
Pravila so, da se kršijo.
Sam se velikokrat sprašujem, pa kakšna pravila, ko mi pravijo da je recimo zemljo treba štihati tako in samo tako, ker če bo pod 5 stopinj kotom bolj nagnjeno nič ne bo raslo, tudi plevel. Prosim vas. So takšne stvari, so pa tudi takšne kot je lov z gosto mrežo, ki pobere vse ribe in traja vrsto led da se zaredilo. Ne poznam terminov, a še jaz vem da je to NO NO, pa nimam blage o ribolovu.
Pa ne da ne bi vedeli. Filozofija je taka. Kaj me brioča je tam ne bo več rib, važno da fajn zaslužim z čim majn dela.
Žal razuma ni več (če je sploh kdaj bil) sla po denarju je prevelika. Tiste na vodilnih položajih pa po domače povedano boli kurac, prasci zavaljeni…
Tudi jaz jih ne gledam in berem če se le da, ker me največkrat pote me srce boli kakor se reče in postanem potem jezen/žalosten/kako drugo čustvo negativno. Ponavadi se poizkušam potem teh misli otrest in se potešim s tem, da bo že še prišel čas, ko bo kazen padla in sicer za vse. Upam samo da bom jaz že v grobu, čeprav tudi svojim otrokom tega nebi privoščil.
Enkrat sem lepo napisal v enem spisu pri slovenščini na temo zakonov: Če nebi bilo zakonov bi sosed soseda ubijal za malenkost.
Eni so pač slaboumni bebci, ki ne pomislijo na posledice. Kazen bo, ampak najverjetneje ne bo doletela nas, ampak naše zanamce.