Po dolgi in precej (zame) hladni zimi je danes končno prišel prvi dan, ko imam večino dneva odprto strešno okno in sedim pod njim za računalnikom v kratkih rokavih, brez da bi me zeblo.
Čudovit občutek. Sije sonce, toplo je ter lepo se vidijo kamniško sedlo z okoliškimi vršaci in krvavcem na desni.
Po nekaj dnevnem učenju po več ur skupaj, kar je zame priznam precejšen dosežek, sem se odločil, da bo danes dan popolnega brezdelja. S tem mislim predvsem na to, da ne odprem nikakršne knjige z naslovom Matematika ali Fizika. Kemija ni všteta, zanjo imam vedno voljo 
In, če nebi bili spet problemi z avtom, ki itak večkrat so kot niso, bi se še celo odpeljal kam. Sem hotel bolj podrobno opisat dogodek pretekle sobote zjutraj, ampak ne bom nakladal.
Žal gre stvar na servis šele naslednji ponedeljek in ne ta ko pride. Grrrr. Serviserja ni. No na srečo tudi jaz avta kaj dosti ne uporabljam.
Kaj naj še…Aja včeraj sem še enkrat ugotovil, da me fizika še zmeraj ne mara. 
Jaz sem kemik, me fizika zato najbrž nikoli ne bo marala, vsaj tista klasična ne. Jaz ji bom pa z istim drobižem vračal. Je pa bil kolokvij malo manj porazen kot prejšni. Sem celo znal eno nalogo čisto do konca rešit, po možnosti celo prav! Whate ever. Kakorkoli bo se ne bom preveč sekiral.
Pa še trenutna čustva: Windows drop dead. Apple FTV for ever’n'ever. Še pofukanga Illustratorja nočeš naštimat. P****
