Pridem danes v ambulanto:
Ž: Br’ dan
S: Živjo
.
se še neki pogovarjamo…
.
S: Kdo pa je zdej tvoj dohtar?
Ž: Ne vem, a ni XY?
S: Ne, XY je šel/šla v pokoj, že okoli novega leta.
Ž: Aja? (WTF?? 
)
.
Moj dohtar/ca, ki me je obravnaval/a celo moje življenje, je že skoraj pol leta v penziji jaz pa nič ne vem o tem. Živ krst mi ni omenil in če me nebi vprašali po njem tudi do nadaljnjega sploh vedel nebi 
Edino, kar sem opazil je, da se nekam več drugi z mano ukvarjajo, ampak mi to ni vzbudilo suma, ker so se že prej z mano ukvarjali drugi več kot moj dohtar.
OK, what ever, imam pa drugega dohtarja. Meni je tudi prav, da sem le “zdrav” in je vse bolj ali manj tako kot je treba…
Hahahaha, tisti stavek, da so se vsi drugi bolj ukvarjali s teboj kakor pa tvoj doc mi je prekleto smešen, pa ne vem zakaj.
DD Mogoče zaradi načina, kako si to napisal. 
Sploh pa res bolje, da čimmanj vidiš te ljudi.