Naslov sem uporabil kar iz spodnjega videa, ker mi je všeč.
Skratka, tudi sam sem že razmišljal o tem, da bi morali vso to plastiko, ki jo izdelamo in potem zavržemo nekako predelati, razgraditi in pretvoriti v energijo. Vedno sem bolj razmišljal v komplicirani smeri, da recimo izumumo nanobote in jih sprogramiramo, da plastiko razgradijo v osnovnejše komponente uporabne za kaj drugega. Ali da se izumi kakšna kemikalija, ki razbije molekule plastike.
Nisem si mislil, da je zadeva tako preprosta, kot jo prikažejo v videu. Že skoraj neverjetno preprosta1. Plastiko segreješ, ta se utekočini in izpari, te pare pa potem lepo ohladiš v vodi, da nastane olje. Skoraj kar malo dvomim v to, vsaj po svojih izkušnjah z kurjenjem in segrevanjem plastike. Kakor se spomnim se je plastika ponavadi res stopila, ko sem jo segreval, ampak se je potem tudi nazaj strdila. Mogoče je trik v tem da je posoda in plastka v njej pod višjim tlakom. Kdo bi vedel…
- razen, če je v videu tako enostavno povedano in je vmes še kak catch [↩]
Zelo zanimiv, mogoče zadeva deluje na podobnem principu kot izdelava oglja (Kjer nastaja aceton, katran, drugi ogljikovodiki…). “Sežig” v odsotnosti kisika. Kakor sem videl je temperatura cca 350-450 stopinj kar bi načeloma moral bit dovolj za ta postopek. Mogoče spusti pline čez kakšen katalizator.
Precej verjetno bo tako ja. Vidiš, na primer oglja se sploh nisem spomnil, da bi si na njem razložil.