Oh, so much1 ideas to write about, yet I don’t get to finish any of them.
Resno mi gre to na jetra. Začnem pisat, spišem četrt, morda celo pol objave in potem izgubim nit. In si rečem eh fuckit itak je glupo napisano in nato vržem vse skupaj v koš, ali v najbolšem priemru pustim kot draft. Kaj veš, morda se enkrat spravim nadaljevat pisat.
Od zadnje pisane objave sem tako hotel načeti že vsaj dve objavi a sem po nekaj stavkih ali odstavkih odnehal.
In če se ne zmigam bo kaj kmalu tudi tale objava šla po gobe. Med tem ko pišem to objavo in počnem še žblj drugih stvari sem namreč že pozabil o čem sem sploh še hotel pisat.
Smrdim, po čikih, smrdim tako kot da sem prišel iz najbolj zakajenega lokalnega kafiča v času ko je še bilo dovoljeno kaditi v notranjih prostorih. Odkar mati ne kadijo več in dobimo kakšne obiske, ki kadijo se celotna hiša v trenutku zasmradi.
Ah, še malo moram pojamrat. Sicer se ne branim zime in snega, ampak sedaj si pa počasi res že želim pomlad in višje temperature. Življenje je ob višjih temperaturah enostavno lažje. Ni treba kurit v bajti, ni treba nosit na sebi 100 ton oblačil in predvsem viroze grejo bolj ali manj baj baj do naslednje jeseni.
Da niti ne omenjam, da se tudi morje takrat ogreje in pride riba k obali. Resno mi namreč primanjkuje ribolova.
Ne maram takih nekvalitetnih objav pisat kot je ta. Ampak moj mozak trenutno deluje tako kot je spisana ta objava. Malo tamo vamo, kakor se mu sprdne. Jutri bo menda bolje, fizično in duhovno.
- ok, maybe not so much [↩]
O ja, vemo kako je
V takih primerih je najboljše odložiti pero (tipkovnico) in počet kaj popolnoma neproduktivnega, da ustaviš tok misli. Drugače ti bo razneslo glavo
Hah, ravno včeraj sem zbrisala 5 osnutkov, ki so se nabirali vse od lanskega decembra. Hranila sem jih, ker sem mislila, da se mi bo čez čas odprlo in bom objavo lahko dokončala. Odprlo se mi sicer je, vendar pri temah, ki niso imele nobene veze z osnutki.