Chemfusion

Danes sem babi prepričal, da mi je naredila flancate, ker naredi res dobre. Mmmmm…..

Jo imate radi?

Jaz je dolgo nisem maral dokler je nisem enkrat v neki gostilni poizkusil, od takrat naprej mi je postala všeč. Ko pa mi je babi enkrat dala kot prilogo merkatorjevo vloženo pečeno papriko pa mi je postala še bolj všeč. 

Tako sem si jo danes privoščil za večrjo

Pozdravljeni spet po nekaj časa. Zadnje tedne sem bil precej zaposlen ali pa me ni bilo doma ali pa sem bil na morju. Zato tudi ni bilo nobenih prispevkov.

Zato pa se jih bo sedaj v nekaj dneh zvrstilo nekaj.

Najprej sem razmišljal, če naj napišem vse skupaj kot eno objavo o dopustu v Barbarigi ki sem ga imel zadnjih 14 dni. Ampak sem se odločil, da bom velikansko objavo raje razdrobil na več manjših, tako bo bolj pregledno pa tudi bralec se ne bo utrujal z dolgočasnim branjem mojega blebetanja. Poleg tega bi, če bi pisal v eni objavi, spisal še tiste podrobnosti, ki bralca bloga niti ne zanimajo.Tako pa se bom bolj osredotočil na zanimivejše stvari in nebom nakladal o problemih, ki sem/smo jih imeli z zdravjem in razpoloženjem.

Tale prva objava bo bolj kulinarično naravnana saj ste najbrž že spoznali, da sem ljubitelj dobre hrane in imam čisto svojevrstne prehranjevalne navade.

No da kar začnem.

Na dopust smo šli v Barbarigo, ki se nahaja na zahodni strani Istre in je od Pule oddaljena kakih 15 km zračne razdalje. Preden pa pridemo bodisi iz Pule v Barbarigo ali obratno se moramo obvezno peljati skozi Fažano. Ta kraj je tudi odskočna deska za na Brijune, zato se kar najde tam raznih turistov.

Že skoraj tradicijo imamo, da se vsaj 1x na dopust ustavimo v Fažani in gremo tam na lignje, ki so najboljši ki sem jih kdajkoli jedel.

Res, v centru Fažane, na glavni ulici od pomola navzgor po ulici se nahaja manjša, če tako rečem, okrepčevalnica katere ime se glasi Fish fast food Antonio.

Najbolj zabavno je, ko med čakanjem na naročeno hrano opazujem ljudi, ki gredo mimo. Večina, ki jih gre mimo pogleda noter in nekateri tudi stopijo v predprostor ampak ta večina gre večinoma tudi ven. Zavihajo nos se obrnejo in jo odkurijo. Poleg tega pa na tabli na veliko piše samo fast food in tisti fish se da z lahkoto spregledati, to je najbrž vzrok, da se še nekaj ljudi več obrne in gre ven. Saj ne strežejo drugega kot morsko hrano in pommes frites.

Večino prestraši ne tako moderen izgled notranjosti:

Ampak videz vara. V tej na videz neugledni okrepčevalnici imajo najboljše lignje na žaru, ki sem jih kdajkoli jedel. Ne vem s čim jih gazda potrese (niti nočem vedet) ampak okus je božanski. Temu primerno pa so porcije male in se od ene nikakor ne naješ. Je bolj za “gušt” (uživanje). Gazda vsako porcijo posebej stehta, do grama natančno pomojem, kar je po eni strani kar vredu saj tako vsi dobijo enake porcije, po teži.

Omembe vredni so tudi morski pes, ki mu tam pravijo krdel (ali kardel, ne vem točno in tudi ne vem katera vrsta psa je to) in pa sardele na žaru. Vse potrese z neko mešanico. Ima tudi neke sipice in ocvrte lignje, ki jih pa še nisem jedel.

V Fažani se prav tako nahaja še ena restavracija, ki je tudi omembe vredna. Njenega imena se žal ne spomnim. Nahaja se nekje na desni preden se pride do stadiona v Fažani iz smeri Pule. Na vrtu imajo razstavljen tudi neki čoln (stara pasara se mi zdi).

Tam smo šli na večerjo za bratov rojstni dan in bilo je prav tako božansko. Naročil sem si orado, nad katero nisem imel pripomb. Bila je precej velika zraven pa sem dobil še blitvo in krompir, božansko. Brat je naročil škampe na buzaro in malo omake sem pri njem uspel poizkusit. Tudi nad škampi nimam pripomb, razen to, da jih je bilo le kakih 5 ali 6 komadov na krožniku. Jaz bi se od tega bolj težko najedel, bi moral še precej kruha zraven pojesti. Mami je jedla lignje na žaru, ki niti približno niso bili tako dobri kot tisti iz FFF Antonio. Franc je jedel grdobino v neki vinski omaki, tisto ne vem kakšno je bilo in školjke, ki jih osebno ne maram.

Kakih drugih kulinaričnih užitkov nisem imel. Ampak so bili pa našteti toliko boljši.

Res mi je žal da slednjega dogodka nisem poslikal, sem bil preveč zaposlen z hrano.

Pa še slika dela ulice z glavnim pomolom na koncu.

Čokolada…vsi jo poznamo, večina jo tudi zelo rada konzumira, manj pa je najbrž tistih, ki kaj vejo o ozadju čokolade.

Čokolada ne prihaja, kot bi si kdo mislil iz bele in vijolične krave iz alpskih pašnikov z imenom Milka. Tudi svizci je v gorski koči ne mešajo in zavijajo v folijo ( Saj najbrž vsi poznate tisto reklamo:…”In potem svizec zavije čokolado v folijo” ).

Čokolada v resnici izvira iz tropskih gozdov nekaj stopinj severno in južno od ekvatorja v južni Ameriki. Azteki so čokolado  povezovali z njihovo boginjo Xochiquetza, ki je bila boginja rož, plodnosti, iger, plesa, agrikulture in predvsem ljubezni. Že takrat so jo uporabljali za pitje predvsem vladarji, saj je bila od boga dana. V Evropo pa so čokolado prinesli Španci kjer je kmalu postala zelo priljubljena. Privoščili pa so si jo na začetku lahko bolj ali manj samo višji družbeni sloji, saj je bila draga.

Kako so kakavova zrna obdelovali včasih ne vem, toda danes poteka to tako, da jih najprej oberejo, pustijo, da fermentirajo ter nato pražijo, po praženju poizkušajo zrna kar se da hitro ohladiti, da ohranijo značilno aromo in da preprečijo nadaljnje praženje v jedru. Nato pa zrna zmeljejo.

Nadaljnja obdelava je odvisna od tega ali želimo dobiti kakavov prah ali užitna čokolada…

Čokolada pa ima tudi mnogo pozitivnih učinkov, kot je preprečevanje diareje, stimulacija možganov, zmanjševanje možnosti za raka in Afrodiziak ,ter precej verjetno še kaj. Da res deluje kot afrodiziak še ni dokazano, da je res. Govorim seveda za temno čokolado, ne za mlečno.

Tako to je bilo nekaj na kratko o čokoladi in verjamem, da bi lahko napisal še precej več.

In zakaj pravzaprav tolik ogovorim o njej? Zato ker sem si danes sklenil pripraviti vročo čokolado po Azteško, to je s čilijem. Malo sem pobrskal po spletu in našel da se v mleko vmešata vanilija in čili ter se nato doda koščke temne čokolade in segreva dokler se ne stopijo. Jaz imam doma prah za pripravo vroče čokolade, tako da sem zadevo pripravil malo po svoje. Po običajnem postopku sem pripravil vodno kopel vanjo dal lonček z mlekom in vmešal prah za pripravo vroče čokolade in mešal, da se je vse lepo raztopilo, da je bilo brez grudic. tudi potem je bilo  treba konstantno mešati dokler se ne zgostilo, saj se drugače prime na dno lončka in zažge.

Na vodni kopeli mora biti tudi zato, da se na dnu ne prismodi, kar se mi je dogodilo, ko sem jo prvič kuhal.

Vanilije nisem dal, ker je nisem imel. Prav tka osem zasledil da se lahko doda cimet, ki pa ga osebno ne maram preveč

Ko je bila pripravljena sem jo vlil v dve posodici, ena zame ena za brata. Brat se je sicer hvalil, da bo on tudi čili, ko pa je prišel čas zanj pa je rekel ne  in tako sem si čili dal samo jaz. Čili sem potresel po vrhu.

Zadeva je izgledala nadvse fletno in seveda sem moral poslikati.

Azteki so sicer kakav mešali z vodo in ne mlekom, ampak po mojem da je z mlekom veliko boljše kot z vodo.

Čilija nisem dal preveč, ker sem se bal, da bo premočno. Nona srečo sem dal čilija ravno prav, toliko da ni nevzdržno peklo, ob enem pa je bil ves čas prisoten v ustih.

Zadeva je res božansko dobra in razumem zakaj so jo povezovali z bogovi.

Poizkusite kdaj

Zdajle, pred nekaj minutami sem bil lačen in nisem vedel kaj naj jem. Šel sem malo “čekirat” v hladilnik in edino kar je bilo uporabno zame so bili špageti. Ampak glej ga zlomka, nobene pametne omake… Hotel sem že opustiti misel na špagete, pa sem se spomnil da lahko malo improviziram za hec.

V hladilniku sem našel paradižnikovo mezgo v tubi, koncentrat. Na hitro sem ga popražil na preveč olja, zato sem malo olja odlil. Potem sem zalil z vodo in malo pokuhal da se je zgostilo ter dodal nekaj bazilike in origana, dodal sem še za vzorec popra.

To sem zmešal z špageti in že hotel dati pogreti v mikrovalovko, ko se mse spomnil da imamo v hladilniku tudi filete slanih sardel v olju. Najprej se mi misel ni zdela dobra, nato pa sem vseeno sklenil poizkusiti, kaj se ve morda bo pa užitno.

Vzel sem dva filejčka in ju kar z rokami natrgal po špagetih ter potem premešal. To sem potem dal v mikrovalovko segrevati za 2 minuti.

Ko sem zadevo poizkusil se je izkazala za res dobro idejo in bom to še prakticiral.

Take jedi, ki so vržene na hitro skupaj in preprosto, so ponavadi najboljše. Se kdo strinja?

Naj še opomnim: riba ni obvezen dodatek, tudi brez je zelo dobro, ampak ker imam rad morski pridih sem jih pač dal zraven. Morda naslednjič nasekljam zraven še nekaj oliv…

Pa še obvezna slika:

Za morski pridih je zadaj še moja najljubša revija Pesca in Mare, ki je hrvaška izdaja.

P.S. Se oproščam ker bolj poredko pišem zadnje čase, ampak nekako ni časa pa tudi nobene pametne ideje nisem imel…