Čokolada…vsi jo poznamo, večina jo tudi zelo rada konzumira, manj pa je najbrž tistih, ki kaj vejo o ozadju čokolade.
Čokolada ne prihaja, kot bi si kdo mislil iz bele in vijolične krave iz alpskih pašnikov z imenom Milka. Tudi svizci je v gorski koči ne mešajo in zavijajo v folijo ( Saj najbrž vsi poznate tisto reklamo:…”In potem svizec zavije čokolado v folijo” 
).
Čokolada v resnici izvira iz tropskih gozdov nekaj stopinj severno in južno od ekvatorja v južni Ameriki. Azteki so čokolado povezovali z njihovo boginjo Xochiquetza, ki je bila boginja rož, plodnosti, iger, plesa, agrikulture in predvsem ljubezni. Že takrat so jo uporabljali za pitje predvsem vladarji, saj je bila od boga dana. V Evropo pa so čokolado prinesli Španci kjer je kmalu postala zelo priljubljena. Privoščili pa so si jo na začetku lahko bolj ali manj samo višji družbeni sloji, saj je bila draga.
Kako so kakavova zrna obdelovali včasih ne vem, toda danes poteka to tako, da jih najprej oberejo, pustijo, da fermentirajo ter nato pražijo, po praženju poizkušajo zrna kar se da hitro ohladiti, da ohranijo značilno aromo in da preprečijo nadaljnje praženje v jedru. Nato pa zrna zmeljejo.
Nadaljnja obdelava je odvisna od tega ali želimo dobiti kakavov prah ali užitna čokolada…
Čokolada pa ima tudi mnogo pozitivnih učinkov, kot je preprečevanje diareje, stimulacija možganov, zmanjševanje možnosti za raka in Afrodiziak ,ter precej verjetno še kaj. Da res deluje kot afrodiziak še ni dokazano, da je res. Govorim seveda za temno čokolado, ne za mlečno.
Tako to je bilo nekaj na kratko o čokoladi in verjamem, da bi lahko napisal še precej več.
In zakaj pravzaprav tolik ogovorim o njej? Zato ker sem si danes sklenil pripraviti vročo čokolado po Azteško, to je s čilijem. Malo sem pobrskal po spletu in našel da se v mleko vmešata vanilija in čili ter se nato doda koščke temne čokolade in segreva dokler se ne stopijo. Jaz imam doma prah za pripravo vroče čokolade, tako da sem zadevo pripravil malo po svoje. Po običajnem postopku sem pripravil vodno kopel vanjo dal lonček z mlekom in vmešal prah za pripravo vroče čokolade in mešal, da se je vse lepo raztopilo, da je bilo brez grudic. tudi potem je bilo treba konstantno mešati dokler se ne zgostilo, saj se drugače prime na dno lončka in zažge.
Na vodni kopeli mora biti tudi zato, da se na dnu ne prismodi, kar se mi je dogodilo, ko sem jo prvič kuhal.
Vanilije nisem dal, ker je nisem imel. Prav tka osem zasledil da se lahko doda cimet, ki pa ga osebno ne maram preveč
Ko je bila pripravljena sem jo vlil v dve posodici, ena zame ena za brata. Brat se je sicer hvalil, da bo on tudi čili, ko pa je prišel čas zanj pa je rekel ne in tako sem si čili dal samo jaz. Čili sem potresel po vrhu.
Zadeva je izgledala nadvse fletno in seveda sem moral poslikati.
Azteki so sicer kakav mešali z vodo in ne mlekom, ampak po mojem da je z mlekom veliko boljše kot z vodo.
Čilija nisem dal preveč, ker sem se bal, da bo premočno. Nona srečo sem dal čilija ravno prav, toliko da ni nevzdržno peklo, ob enem pa je bil ves čas prisoten v ustih.
Zadeva je res božansko dobra in razumem zakaj so jo povezovali z bogovi.
Poizkusite kdaj 
