In se je poslovilo, poletje, ali pa morda kar Poletje. Bilo je dolgo in vroče, delavno a hkrati brezskrbno. Do še predvčerajšnjim se je zdelo, kot da je poletje tu. Nato se je končalo kot bi odrezal. Visoke temperature so se umaknile, cel dan je padal dež. Iz omare sem moral izbrskati spodnji del trenirke. Zdi se mi, da bom kratke hlače bolj ali manj kar pospravil vse do drugega leta.
Nebo dolgo in se bo tudi zelena, meni tako ljuba barva poslovila. Zamenjale jo bodo rdeča, oranžna,rjava, rumena… in za nekaj časa bo pokrajina zažarela v raznovrstnih barvah.
Tudi v gozdovih in po poljih bo drugače. Ptice selivke bodo, ali so že, odšle. Nekateri gozdni prebivalci se intenzivno pripravljajo na spanje, medtem ko se drugi intenzivno pripravljajo na paritveno sezono in njihovi paritven klici bodo ponoči odmevali skozi gozdove. Tudi ptičje petje se bo spremenilo, iz glasnega veselega žvrgolenja bo prešlo v tiho umirjeno petje. Dozoreli bodo kostanji in gobe1, v kuhinjah pa si marsikdo, med njimi tudi mi, že pripravlja ozimnico iz raznih kompotov, koncentratov, sušenih in zmrznjenih živil itd.
Takšne spremembe mi prikličejo marsikakšen lep spomin pred oči. Pa ne da sem hud nostalgik, zgolj pogrešam tisto česar ni več. Tako ali tako se bo kmalu začel faks in potem časa za untaplanje v prihetnh spominih ne bo več. Bo pa kljub temu še zmeraj lepo.
Tudi sezona ribolova se nikakor ne konča, ta boljše v bistvu šele prihaja…
- čeprav gobe ne dozorijo [↩]
