Pred dnevi sem dobil obvestilo iz šole, kdaj je vpis in kaj rabim sabo prinesti. Zraven pa so mi poturli še tole.

In potem je treba izpit delat iz tega, ma ste mone. Utaknte si jo nekam! Na srečo ni obvezna.

- Kul je bit doma sam

- Teli hladni dnevi mi neznansko odgovarjajo

- Nebi si mislil, da bom kdaj rekel: Komaj čakam jesen¹

- Za to alinejo sem pozabu kaj sem hotu napisat.

- Letos sploh še nisem bil na morju. And it doesn’t bother me. Prav čudno.

- Rabu bi enh 2615648945566416kk€ dnarja²

- Kupu nahrbtnik z katerim bom hodu ščuko lovit. Mamina zjava je bla, da smo desci otroc. Well, bmk, i wanted to have it so i bought it.

- Lačen sem

1. Predvsem zato, ker je takrat bolj ugodno za ribe lovit
2. Kdo jih pa nebi

Včasih sem imel poletja rad in sem z veseljem hodil na morje. Nič več, letos sem iz določenih razlogov moral ostat doma in prav vesel sem, ker rajši sploh ne pomslim kako je šele na morju in na plaži vroče.
Čedalje bolj mi postajajo všeč, pomlad, jesen in zima.

Danes ponoči sem se šel ob 3h zjutraj tuširat, da sem potem lahko sploh zaspal in spal do jutra.

Can’t sleep, can’t eat, can’t do nothng, it’s just too damn hot to do anythng!

Imam tudi svoj fotoaparat, Canon Digital Ixus 55, s katerim pa za kake dobre motive nekako nisem več zadovoljen in si potiho želim česa boljšega

In tako sem se danes “opogumil” ter mami vprašal, če lahko sabo k dedatu vzamem D20¹. Dobil sem občutek, da nekam nerada vidi, ampak pritrdilen odgovor sem pa vseeno dobil.

Malce sem pogrešal imeti makro objektiv² saj obožujem makro tehniko slikanja. Fotoaparat ima namreč  gor širokokotni 20-35 mm f/1:3.5-4.5 objektiv.
Slikaril sem sicer bolj ali manj vse na trotel ziher funkciji ³, ker še ne obvladam vseh funkcij, za obvladanje slednjih bo treba preštudirat 168 dolg user manual.

1. Tam lažje najdem kake dobre motive kot tukaj doma
2. Čeprav BlackBlu pravi, da je z njim težko slikat
3. Auto function

Dopoldne sva se odpravila proti primorju in okoli 12h prspela na mejni prehod Sočerga¹ Do tu je bilo vse vredu, potem pa šok…Dam osebni izkaznici policaju na meji in gleda tiste izkaznice in nato reče: “Gospod Boris², osebna vam je pretekla, ne morem vas spustiti naprej”
Oba z dedatom prav začudeno v stilu wtf in omg gledava policaja in deda še izjavi, da je mislil, da mu velja do 80-ga leta.
In tako sva obrnila, dobila kartice nazaj in se odpeljala nazaj proti Lj.
Sicer sitna situacija, ampak kaj češ, se zgodi. Bolj kot jaz se je najbrž sekiral dedi, jaz sem na to gledal bolj pozitivno; sem vsaj imel dobro vajo vožnje na dolgo relacijo, cca 250 km³ skoraj brez postanka.

Ko sva prišla domov, je še babi ugotovila, da je njej tudi osebna pretekla. Ko sem ju vprašal, kdaj bi to ugotovila je bil odgovor nikoli. In čisto verjamem da res, nikamor ne hodita in tudi v banki ali pošti, ko dvigneš denar dvomim, da gledajo datum veljavnosti kartice. Za drugje pa tako ne rabita osebnih.

In tako je obisk morja do nadaljnjega prestavljen.

1. Vozil sem jaz
2. deda
3. pot tja in nazaj

Zadnje dneve sem tudi kar naprej v kontaktu z tem in onim folkom, večinoma ribiči +zraven še spoznavam nov folk, prav tako večnima ribiče
I like it.

Tudi na ribolov hodim več kot sem pred nekaj sezonami. Prejšnji teden sem za vikend lovil, danes sem lovil, jutri bom lovil, obeta se še, da bom lovil tudi v ponedeljek in mogoče celo torek, potem grem pa zelo verjetno še na morje za konec tedna² naslednji teden in še tam kanim lovit.

Če po tem nebom imel dovolj ribolova, lahko mirne duše rečem, da sem čisti fishing junkie.

Iz vsega tega, sem v zadnjem času celo prišel do ugotovitve kakšno žensko hočem v življenju. Pogoj No. 1 je, da mora imeti rada ribolov, brez tega ne bo šlo. Mogoče bi bilo celo bolje, da ženske sploh nimam, bo več denarja za fišing in podobne bedarije

1. no shit sherlock
2. četrtek najbrž

Resnica boli pravijo. Še kako je to res.
Opažam¹, da vsakdanje življenje stoji na bolj ali majhnih neresnicah. Bližnjemu pač ne povemo čisto vsega kar mislimo, ampak samo delež, ali pa prvotno resnico prikrojimo, da manj boli.

Sam sem resnicoljuben človek in zadnje čase tudi direktno povem kakšne stvari kot jih mislim. Ampak nekako ni to dobra praksa. Ljudje težko sprejemejo tako direktnost in resnico.

Se to hitro pokaže v praksi;
-Sem zadnjič dedatu kar direktno rekel, da nebom kave skuhal. In je čist ven padu in popizdu. Se mi bolj splača bit tih in reči, da bom skuhu, čeprav jo potem ne skuham.

- Pride do mene klošarka v Lj:
“Bi prspevali podpis za moju kčerkicu?”
Jaz: “Ne!”
Ona: “Zakaj ne” *z nekam presenečenim in pobitim glasom*
Jaz: “Zato ker na lepo besedo te stvari ne funkcionirajo,…”
In gre stran od mene.
Več kot očitno: a) ali ni vajena takih direktnih odgovorov, ali b )Zna dobro igrat, kar tudi ni izključljivo.

-Vidim doma na pultu neke nove majce, znamke Nike in z napsom od letošnjega WC. Pride mami in me vpraša, če bom nosu. Spet kratkomalo rečem: “Ne!”.
Me vpraša po vzroku in spet direktno in jasno povem vzrok: “Ker ne maram fuzbala.”
Seveda ni bilo prav, da sem direktno povedal, saj sem takoj slišal pridigo o tem da so bile te majice kupljene in ne morem kar tako rečt.
Jah prav, ampak lahko bi se vedelo da nisem fan fuzbala: “Lahko jo vzamem gor v sobo, ampak oblekel je ne bom niti enkrat.” sem spet podal direkten odgovor.
V odgovor sem dobil: ” Ok, je že vredu” *z nekam užaljenim glasom*

Kljub neugodnim odzivom na direktnost, bom le to v mejah zdrave normalnosti² še zmeraj prakticiral. Se stvari hitreje razjasnijo, pa čeprav z ne prijetnimi odzivi.

Vsaj veš potem na čem si.

1. že dolgo, da mi nebo kdo očital lajtngo
2. Policaju ali šefu recimo ne bom rekel, da je kreten ali kaj podobnega

Večina se zakadi vate, sploh če si nič hudega sluteč mimoidoči, brez ali z ribiško palico v roki.

Zadnjič sem šel lovit na bližnji ribnik in  treba je it malo po enem travniku in na eni strani je ena parcela z bajto brez ograje, na drugi pa jezero z gozdičem, v katerega potem zavijemo da pridemo do prostorov za ribolov ob jezeru.
No in pri tej hiši imajo The Franka¹, ki sicer nadležno in sila hripavo bevska² ampak ni nevaren, saj ostane na svoji parceli.Tokrat pa se je iz tiste parcele vzel še nekakšen mešanec, ne veliko večji od prej omenjenega fifija. Mrcina ni samo lajal name, ampak se je vame še zakadila. Najprej sem mislil, da me bo oklal, ko je tako hitro priletel do mene. No, na srečo se je manj kot pol metra od mene ustavil in besno lajal vame.
Po pravici povedano nisem točno vedel kaj bi, ali naj ga brcnem, laufam stran, ali stojim pri miru. Prvi dve možnosti sta hitro odpadli, saj bi me v obeh primerih sigurno napadel in ogrizel. Tako sem samo mirno obstal ter poizkušal ohranit mirno kri in se potem počasi začel pomikati v gozd. Ščene je šlo za mano še nekaj metrov v gozd in se potem obrnilo domov.

In kaj so medtem delale lastnice? Stale so na verandi pred hišo in mirno opazovale prizor. Ne vem koga bi v takem primeru raje dal pod injekcijo, psa ali lastnico. Najbrž kar oba.

Prav tako nas³ je včeraj iza ograje besno lajal nek mali maltežanček, še dobro za ograjo, če ne bi se dogodilo dvoje: a) cucek bi nekoga od nas ugriznil⁴ in b) Mama bi mu prisolila tako brco, da bi odletel na zastonjski polet do JAR⁵. Nekaj 100 metrov pozneje pa nas je besno nalajal še ovčar.

Sicer pa imajo podobno zmešanega psa⁶ tudi doma pri očetu, laja na čisto vsako se živo stvar ki jo vidi. Samo na nas, ki smo domači ne. Mene je zmeraj tako vesela da res ni. Edino tukaj mi ni jasno točno kje bi šlo narobe v vzgoji, ker vem, da se je ni nikoli učilo naj renči in laja na vsakega. Najbrž bo vzrok v pomanjkanju socializacije, najbrž bi več morala biti med različnimi ljudmi.

Večina bodočih  lastnikov bi pomojem rabila eno resno usposabljanje o vzgoji psov preden bi jim bilo dovoljeno kupiti ali posvojiti psa.

1. Mops
2. prav hecen je
3. mene, brata in mami
4. Precej verjetno mene kajpak
5. Če bi medtem preživel je druga zgodba
6. psico pravzaprav

Pogled na blegoš¹

Ko smo prispeli v dolino smo se odpeljali proti Žirem, ampak v njih se nismo dolgo mudili. Ker smo bili lačni smo obrnili in šli na kosilo v gostilno Lipan, ki smo jo videli po poti.
Vsekakor sem mnenja, da je treba it enkrat namenoma na izlet v Žiri in raziskat okoliške znamenitosti.
Volunteers?

Po odličnem kosilu smo se odpravili domov, šli smo čez Škofjo loko, se ustavili na Zbilju in se nato peljali domov.

Moram reči, da bi se lahko velikokrat takole potikal po slovenskih bolj ali manj zabačenih krajih, ampak ne sam, take stvari je najbolje početi v dvoje, da ni dolgčasa.

1. vsaj zdi se mi

Si hočem uštimat za delovno prakso podpis, da sem opravil, ampak ne v šoli jim ni dovolj da prineseš podpis in poročilo delovne prakse¹, zraven naj bi mentor izpolnil še ene googolplex listov

Ko sem na Živilski šoli hodil na prakso je bilo dovolj, da sem po koncu prakse prinesel napisan dnevnik² in kar na en A4 list napisano na roko, da potrjujejo da sem opravil pri njih prakso in podpis spodaj. In to je bilo to. Nič kompliciranja.

K jih gleda dol iz Bleda.

1. ki mora biti podpisano
2. ki ni rabil bit podpisan!