Pred natanko enim mesecem sem bil nazadnje na plastenki, takrat sem bil sam, danes pa sem imel spet sabo brata.
Ob jezeru sva bila že dokaj zgodaj, se namestila in vrgla vabe v vodo. Cel dan se ni dogajalo prav nič, niti potega…. Šele okoli 17h se naju je usmilil krap iz spodnje slike.
Ujet je bil na prijateljevo palico, ki mi jo je posodil za probo. Seveda sem nad palico, ki je namenska kraparca navdušen. Dobro se meče z njo in tudi ribo se med utrujanjem lepo čuti.
Zategnil in nekaj časa sem ribo utrujal jaz, nato sem palico predal bratu, da je izkusil kaj se to pravi imeti večjo ribo na trnku 
Seveda je bil navdušen.
Tudi tokrat strogo C&R.
V nedeljo sem se odpravil na Bled. Tokrat za spremembo sam
Ne bom nič dolgovezil, bom kar bolj na kratko povedal.
View full article »
Ribiški črv je huda zver, najeda, najeda in najeda, dokler človek ne naredi tisto kar želi.
Kljub temu, da sem novo rolo kupil pred dvema letoma, nisem zdržal in sem si letos spet kupil novo. Tokrat nisem posegel po preverjeno kvalitetni znamki Shimano, ampak sem se odločil za nekaj novega, še nepoznanega. Odločil sem se kupiti rolo proizvajalca Tica.
View full article »
V torek sem bil spet na Plastenki, tokrat sam. Tja sem prišel dokaj pozno, okoli 8h in se namestil na isto pozicijo kot zadnjič.
Do 13h se ni dogajalo prav nič, nato pa sem ob 13h imel prijem krapa, ki je bil manjši od tistega zadnjič. Kljub temu. da je bil manjši se je vseeno hrabro upiral. Ampak kmalu se je moral vdati in privlekel sem ga do obale in tokrat nisem pozabil na podmetalko 
Malo sem se namučil, da sem ga zajel, saj se ji je poizkušal na vsak način izmaknit. Ko sem ga končno zajel sem ga najprej odrešil trnka v spodnji ustnici in nato šel po fotoaparat. Ker sem bil sam ni bilo nikakršnih šans, da bi se slikal z krapom v rokah, zato sem ga hotel slikati samo kako leži na tleh. Ampak v tem, ko sem se pripravljal, da ga slikam si je malo opomogel. Začel se je premetavati in ker so krapi fino sluzavi je zdrsnil nazaj v vodo. Vseeno mi je uspelo dobiti delno njegovo sliko za dokaz, da sem ga res ujel.
Že pred kake pol leta sem pisal o Mrtvici Ribče, kjer sem ujel svojo prvo ščuko.
Včeraj sem šel tja ponovno, tokrat popoldne, za par uric, ne toliko z namenom ulova kot z namenom, da osebno spoznam še enega ribiškega kolega, “tinkerja”, s katerim sem se do sedaj poznal samo s foruma.
Bilo je napovedano oblačno in deževno vreme, kakor je dejansko tudi bilo. Kaj naj rečem, bilo je, kot bi metala v banjo napolnjeno z vodo v katero smo dodali malo vej in zemlje za dekoracijo. Ampak ker je bila družba odlična me to ni motilo. Do 19h sva premetala že vse možne vabe, od silikona, pleha in voblerjev, ni da ni ampak prijema ni bilo. Tako sva počasi zaključila, se domenila, da se še kdaj dobimo in krenila domov.
Naj še tole povem, če iščete karte na nedeljo in po možnosti, da je še praznik je v baru IVI ne morete kupiti, lahko pa jo kupite v gostilni Juvan nekaj kilometrov naprej od Ribč proti Litiji v Zgornjem hotiču
