Chemfusion

Mislim, da ne rabim nič reči.

Priporočam pa ogled vseh filmčkov od Periodic Videos, s eizve marsikaj zanimivega.

Pred časom sem vam postregel z novico o odkriti super trdni modifikaciji Bora. Teoretično metodo za določitev strukture je razvil Dr. Oganov, ki je teoretik kristalografije na univerzi Stony Brook.

Tokrat podajam spet eno bolj zanimivo novico.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki jo vodi prej omenjeni Dr. Oganov je odkrila oz. predvidela, da postane element Natrij v nasprotju z ostalimi elementi pri gromozanskem tlaku prozoren kot steklo.

Pri visokih tlakih namreč vsi materiali postanejo kovinski. Temu se reče metalizacija. Metalizacija vodika recimo se dogaja v središčih zvezd in planetov kjer so enormni pritiski in temperature, več milijonov atmosfer. Pri natriju pa se zgodi ravno obratno, ko tlak povečujemo postane najprej črn,  potem pri cca. 2*10^6 atmosfer postane rdeče prozoren, na koncu pri še višjem tlaku pa naj bi bil prozoren- kot steklo.

Profesor Ma, ki sodeluje z Dr. Oganovim, je najprej predvidel, da tvori Natrij neobičajne kristalne strukture in postane izolator pri visokih tlakih. Potem pa sta skupaj z Oganovom uspela dokazati, da pri visokem tlaku atomi Natrija, ki se prekrivajo, potisnejo njihove zunanje elektrone v prostore med atomi.

V teh “luknjah” kažejo elektroni ekstremno lokalizirano obnašanje, ki je krivo za propad kovinskega stanja. Obnašati se začnejo kot “lažni atomi”, prav tako kot v elektridih kjer vlogo aniona igrajo lokalizirani elektroni.

Ogromen izziv pri vsem skupaj pa predstavlja doseganje tako visokih tlakov v Laboratoriju. Ampak jim je uspelo, dejansko so dosegli tako ogromen tlak in na mirkogramskih vzorcih uspeli eksperimentalno potrditi predpostavke o spremembi natrija iz kovinske v prozorno snov.

Na levi Natrij pri tlaku pod 1,5 Mbar, pri tlaku 1,5 Mbar, na sredini, postane črn, ter pri tlaku 1,9 Mbar postane rdeč-prozoren, na desni. Pri 3 Mbar pa naj bi postal stekleno prozoren.

Vir tukaj ali pa tukaj

Pretekli torek smo na predavanjih obravnavali 17. skupino periodnega sistema, tj. halogene (Fluor, Klor, Brom, Jod ter Astat).

Ena izmed reakcij, ki so jo praktično pokazali je rekakcija Natrija z Klorom. Vizualno zelo zanimiva reakcija.

Enačba reakcije je taka 2Na+Cl2—>2NaCl

Pred izvedbo samega eksperimenta je profesorica vprašala, če ima kdo fotoaparat, da bi naredil fotografijo za v učbenik, ki ga pripravljajo.  Izbran sem bil jaz oz. sem se skoraj javil, ki se mi zdi kot edini redno nosim sabo prav fotoaparat. Pa še spomnila se me je od lani, ko sem snemal eksperimente.

Ker nisem hotel tvegati da zeznem poiskus, sem na fotoaparatu nastavil kar continuosus shooting in sem tako posnel čez 100 slik od začetka do konca eksperikenta. Moram reči d aje zelo dobo uspelo.

Vseh slik žal ne morem dat, bom jih pa dal ene par, za predstavo.

Natrij damo v stekleno cev z trebuhom na sredi, ne spomnim se kako se strokovneje reče tej steklovini, ter nato spodaj segrevamo, da se Natrij stali. Ob enem pa začnemo uvajati še klor.

Po nekaj minutnem segrevanju začneta Klor in Narij reagirati, pri tem pa pri reakciji nastaja značilna oranžna svetloba.

Ko se reakcija začne segrevanje ni več potrebno, saj se vzdržuje sama.

Svetloba je najprej rahla toda kaj hitro se močno razvije in ob najmočnejši jakosti je taka

Svetloba je tako močna nekaj trenutkov, potem pa začne hitro pojemati in kmalu popolnoma ugasne.

DODANO:

Moram se nekam spihat, mi leži na duši.

Zadnji torek, 10-ega, sem pisal izpit iz anorganske kemije, da je vse skupaj še malo lepše sem pisal 10 pik

No izpita nisem naredil, ampak se na srečo niti nisem kaj dosti sekiral. Do danes, ko sem bil pri očetu in sem dobil idejo, da bi pa morda lahko malo pregledal kako in kaj je z nalogami, ki so bile na izpitu in so se mi zdele težke.

No, NISO težke samo jaz sem glup, oz. se ne spomnim stvari takrat kot bi bilo treba in bi se zaradi tega najraje razpočil od jeze nad samim sabo.

Če grem malo pokomentirat naloge, ki sem jih, ali bolje rečeno nisem znal.

.Končni sklep je, da ravno butast nisem, ampak pozabljam pa stvari takrat, ko nebi bilo treba. Sila frustrirajoča zadeva. Poleg tega pa opažam da ima profesorica zelo rada komplekse, saj sta bili kar dve nalogi iz njih in skoraj vedno je tako, da je najmanj ena naloga iz njih. Pa ravno kompleksov ne obožujem preveč.

View full article »