Torej, kaj je potem In vitro meat?¹ Gre za meso, oz niti ne meso, ampak mišično tkivo vzgojeno v petrjevki. Iz prašiča/krave/ribe/kar hočete, najprej izoliramo celice. Lahko so to matične celice zarodka, ki so še nedifinirane in se lahko razvjejo v kar mi hočemo (jetra, možgani, kri, mišice,…). Ali pa so t.i. miosatelitske celice, ki jih najdemo v odraslih mišicah in iz katerih, najenostavneje rečeno, nastajajo nove mišične celice oz vlakna.

Bi jedli takšno “meso”?²

Da se razumemo, tu ni nič genetsko spremenjenega³, samo umetno vzgojeno. Prav tako ima tako meso popolnoma enako kemjsko sestavo in hranilno vrednost kot naravno meso. Ni nič slabše od naravnega. Mogoče je celo boljše. Saj je bilo vzgojeno in je zraslo v strogo kontroliranih pogojih in je zato lahko popolnoma sterilno, ne vsebuje dodatnh  hormonov, ali antibiotikov. Čeprav s sledjim stavkom sem si pljunil v lastno skledo. Ker kar se tiče hormonov sem precej prepričan, da bi jih uporabljali, da bi zadeva hitreje rasla in bi imeli večjo pridelavo in dobiček.

Edina negativna stran tukaj je, ki jo trenutno vidim je da tako meso gotovo nebo imelo tako kulinarično in senzorično vrednost kot jo ima pravo meso resničnih živali. Mišice se ko rastejo in vivo tudi gibljejo, krčijo in raztezajo in s tem pridobivajo na strukturi in trdnosti. Če ne, atrofirajo. Poleg tega je, glede na raziče kose mesa, tudi prepredeno z maščobnim in vezivnim tkivom. Oboje pa prispeva k dobrim senzoričnim lastnostim.
Meso iz petrijevke gotovo nebi bilo tako. Najbrž bilo še najbolj podobno mletemu mesu. Se pravi mehko in pastozno brez neke posebne strukture. Ali, če bi že imelo mišično vlaknasto strukturo ta gotovo nebi bila takšna trdna in žilava kot je pri normalnem mesu. O okusu niti nebi razpravljal, ker si ga sploh ne znam zamisliti.

Torej, nazaj k vprašanju.
Marsikdo se bo najbrž zmrdnil, češ fuj, umetno meso. Ampak sam nimam zadržkov in bi ga vsaj poizkusil. Dvomim pa, da bi mi bilo tako všeč kot pravo meso. Če je pravilno proizvedeno ne more škoditi, telo ga bo ravno tako izkoristilo. Samo užitkov pač nebo ali bodo manjši.

Tako meso bi tudi lahko močno znižalo ceno mesa in mesnih izdelkov, če bi iznašli način kako ga gojiti v masovnih količinah v bioreaktorjih. Poleg tega bi bila najbrž takšna “reja” mesa veliko manj obremenilna za okolje. Veliko ljudi se najbrž sploh ne zaveda, da ima velik delež pri izpustih toplogrednih plinov tudi živinoreja. Živali zaradi svoje prehrane proizvajajo velike količine metana in drugih plinov.

Takšno meso je tudi sila primerno za astronavte in bodoče odprave v vesolje. Ker rediti krave na space shippih ravno ne gre, medtem ko biorekatorje bi se dalo imeti.

Da ne rečem, da je to tudi bolj prijazno, do živali samih. Ni več potrebna reja in klanje kot se to počne danes. Čeprav, naj se sliši še tako primtivno, mene niti ne moti toliko, da nekatere živali umirajo na naš račun. Dokler se skrbi, da je to na human način. Slednje, priznam zna bit mnogokrat in marsikje problem. Ampak, to še ne pomeni da ne podpiram ideje  umetnem mesu in prenehanju klanja. Nasprotno, najlepše bi bilo, če bi na zemlji vsi lahko živeli v sožitju. (Veliko bolj sem proti intenzivnemu načinu prireje, kjer se živali ima zaprte v tesnih boksih in kletkah in se jih futra z vsem mogočim, da bi ja čim hitreje zrastle in prinesle dobiček. Pri tem načinu je dobrobit rejne živali namreč popolnoma postranskega pomena.)

Gotovo imajo takšni načini pridobivanja hrane svoje pozitivne (zmanjšanje ubjanja živali, nizka cena,…) in tudi negatvne lastnosti (izgubi se kulinarični užitek, genska manipulacija⁴,kvaliteta proizvodov,…). Toda zaenkrat je proizvodnja takšnega mesa še v povojih in na ekspermentalnem nivoju. Da bomo dejansko lahko rekli kaj več bo potrebno počakati še nekaj let, da bo prišlo do stopnje ko bo takšno meso možno proizvesti v dovolj velikih količinah, da bo na voljo tudi nam potrošnikom.

1. celoten angleški izraz mi je bolj všeč
2. če mu sploh lahko rečem meso, glede na to da je umetno vzgojeno
3. lahko tudi, ni pa nujno, čeprav moja ugibanja bi bila, da brez GM nebo šlo skozi
4. še eno poglavje o katerem se da na široko razpravljat

In kaj smo pravzaprav počeli v gradcu?…

Šli smo si pogledat družinsko pražarno kave Hornig. Kava me nikoli ni preveč zanimala zato sem prevajalca¹ poslušal bolj tako tako. Skozi levo uho not in skozi desno ven. Sama pražarna še niti za slikat ni bila zanimiva, nas je bilo preveč not in je bilo prenatrpano.  Gospod, ki je tudi šefe vsega skupaj je bil sicer prijazen a od tu dalje se moja opažanja končajo. Po koncu ogleda smo imeli tudi degustacijo kave² in vsakemu od nas je pripadel tudi 125g paketek kave, kateri trenutno celo mojo sobo napolnjuje z vonjem po kavi.
Z nami je bila še neka, da ne rečem vešča³ za katero pravzaprav niti ne vem kdo in kaj je bila. Kot bi bila “animatorka”. In ravno mene je našla na koncu, da naj bi organiziral gasilsko fotografijo. My ass, meni se ne ljubi s tem ukvarjat, kar sem po ovinku tudi povedal in šel stran. No, nato si je našla neko drugo žrtev⁴ za listi konec ogleda pražarna, pa nas je posilila z pesmijo ali dvema, za kateri se mi itak zdi, da ju ni poslušal nihče na avtobusu.

Od pražarne pravzaprav nimam nobene pametne fotke…Ops, popravek, eno sem našel!

Ko smo opravili v pražarni smo šli v center Gradca, kjer smo lahko izbrali ali bomo imeli prosto 1,5h ali voden ogled centra. Večina je izbrala prosto, nekaj pa se nas je odločilo za ogled. Če ne drugega sem vsaj čas zabil z tem, ker po štacunah hodit se mi res ne ljubi. Kot da imajo kaj drugačno ponudbo kot pri nas. Tako sem videl otok na Muri, hišo umetnosti, ki spominja na čokoladnega ježka, frančiškansko cerkev in še nekaj ostale arhitekture.⁵

Kako smo potem prišli do čokoladarne (ali čokoladnice, nimam pojma kako je bolj prav) Zotter niti ne vem, ker sem pot prespal in sem se zbudil malo pred prihodom. Seveda me je neznansko tiščalo scat in molil sem k komurkoliže, da bodo tam imeli wc. No saj, če ne bi pa kak vogal poscal, ko cucek.
WC so imeli, in to kakšen. Je bil kar mali šok. Pričakoval sem običen WC z pisoarji in dvema ali tremi zanikrnimi WC školjkami. Dobil sem popolno nasprotje, celotni toaletni prostori so bili slikovito porisani v stilu deževnega pragozda, igrala je glasba z ptičjim petjem, dežjem in ostalimi zvoki džungle. Prav zares kot da sem šel odtočit v pragozd.  V predprostoru pa so imeli še akvarij z, sicer rastlinojedimi, pirajami.

Po opravljenih fizioloških potrebah je sledil 20 minutni video o kakavovih nasadih. Kako zadeve rastejo, kako so bio in kako z tem trgujejo na podlagi kvalitete in kam gre nato denar⁶. Potem smo dobili še degustacijske žličke⁷ in neke napravice⁸, v katero si odtipkal št. postaje v proizvodnji in ti je glas povedal vse o tem. Zabavni del ekskurzije se je tako lahko začel. Na ogledu se namreč po hodnikih pomikaš po proizvodnji liniji, poslušaš audio guide vmes pa še neomejeno degustiraš čokolado. Dalo se je poizkusiti vse, od praženih kakavovih zrn, do istih mletih zrn in čistega 100% kakava, ki  je grenek, da ti ustnice kar skupaj potegne. Seveda so bile na voljo tudi mlečna čokolada, temna čokolada, v različnih odstotkih, v trdnih ali tekočih oblikah. Skratka kar srce poželi. Za nameček pa so bile tu še čokolade z raznoraznimi okusi⁹.

Sila mi je bil všeč način degustacije vročih čokolad. V sobi z lepim razgledom na okoliške hribe je speljana minaturna žičnica. In na vsak gondoli so 3 čokolade istega okusa. Vzameš si katerikoli okus hočeš, nato greš do šanka, si vzameš kozarec mleka vržeš čokolado not, premešaš, počakaš da se stopi in nato uživaš. Čokolad si lahko za poizkusit vzameš seveda kolikor hočeš. Jaz nisem pretiraval, da nebi imel potem slučajno kakšne težave z prebavo. Zato sem si za poizkušino vzel in naredil samo vročo čokolado z čilijem. Zadeva peče, precej, veliko bolj kot sem pričakoval in sem bil zato kar malo šokiran. But shit, I would did it again.

V Zotterju smo imeli žal zgolj eno uro časa za ogled in degustacijo. Da bi preizkusil vse vrste čokolad¹⁰ in ugotovil katera je najboljša bi rabil precej več kot zgolj uro. Zatorej sem sklenil, da se enkrat še vrnem in si vzamem čas za to.
Oh ja, in da niti ne omenjam na koncu ogleda še trgovino, kjer se je dalo vse prej videno tudi kupiti.  Z lahkoto bi tam pustil 100eur.

1. in ob enem vodiča
2. ki jo jasno ne pijem, čaj, katerega tudi proizvajajo pa mi ni bilo za piti
3. upam, da ne prebere to kateri od profesorjev
4. ki se mi ne smili
5. arhitektura in stvari ki so “man made” me nikoli niso privlačile
6. obnova infrastrukture; šole itn.
7. ki smo jih morali vrniti, dalo pa se jih je tudi kupiti, za cele 2€
8. audio guide
9. katerih nisem okušal, saj nisem pristaš čokolad z okusi
10. iz bolvijskega, perujskega, Ekvadorskega,… kakava

Govora je bilo o tem, da so odkrili ET-ja, oz zaznali nezemljane ali dobili kake druge dokaze o obstoju zunajzemeljskega odkritja.
Sam sem že od začetka vedel, da kaj takega ne bodo oznanili. Bolj sem pričakoval, da bodo oznanili, da so morda odkrili kje kakšen planet, ki ima enake ali vsaj podobne pogoje kot zemlja.

Danes pa je sledilo razočaranje¹, saj so povedali “samo” to, da so odkrili bakterije, ki so sposobne v življenjsko pomembnih molekulah, kot je molekula ATP² In DNA namesto fosforja uporabiti Arzen.
Arzen je sorodnik fosforja in je zelo strupen. Strupen je prav zaradi svoje podobnosti z Fosforjem. V molekulah ga namreč lahko nadomesti in s tem prepreči njihovo pravilno delovanje v telesu. Oba elementa se nahajata v isti, 15. skupni periodnega sistema, toda v različnih periodah, Fosfor je v 3. periodi, Arzen pa v 4.

Bakterije so bile odkrite v Kalifornijskem jezeru Mono v katerem vladajo ekstremne razmere. Jezero je zelo slano, vsebuje visoke koncentracije Arzena in ima visok pH.

Konec koncev vse skupaj ni nič drugega kot odkritje kako zelo so lahko organizmi prilagodljivi. To še ni dokaz, da se bo življenje lahko dejansko nekje razvilo brez prisotnosti fosforja, ker v eksperimentih je v gojiščih fosfor bil prisoten, čeprav v zelo majhnih količinah.

In kaj ima torej to povezavo z izven zemeljskim življenjem?
Nekaj ima, to odkritje namreč nakazuje, da bi morda lahko nekje obstajali tudi organizmi, ki ne bazirajo nujno na elementih življenja³ kot so ogljik, vodik, kisik in dušik.

1. zame ne
2. Adenozin tri-fosfat, molekula, ki v celicah prenaša energijo
3. če jih lahko tako imenujem

Mnja…I’m seriously asking myself;  what actualy am I studying?  It doesn’t look much like chemistry.

Saj bo, saj bo…upam

Če bo profesor M. spet dal tak izpit, da noben ne bo naredu, bom enga tepu.  Ja? Ja!¹

Sej pol narediš izpit, pa greš na ustnega pa tam padeš ko bedak ²

Pol moram, da je še lepše, še kemijo narest, s katero se tudi že neki časa matram. Brenčičeva knjiga se je že razpadla na posamezne liste zaradi tega ³

Ampak saj bo

P.S. Če kdo ve rešit tole mu bom hvaležen

1. Se kdo javi?
2. Za to profesorju itaq ni problem poskrbet, kajne?
3. Ampak tukaj se vsaj lažje spravim zraven kot h matemtatiki

Priporočam pa ogled vseh filmčkov od Periodic Videos, s eizve marsikaj zanimivega.

Tokrat podajam spet eno bolj zanimivo novico.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki jo vodi prej omenjeni Dr. Oganov je odkrila oz. predvidela, da postane element Natrij v nasprotju z ostalimi elementi pri gromozanskem tlaku prozoren kot steklo.

Pri visokih tlakih namreč vsi materiali postanejo kovinski. Temu se reče metalizacija. Metalizacija vodika recimo se dogaja v središčih zvezd in planetov kjer so enormni pritiski in temperature, več milijonov atmosfer. Pri natriju pa se zgodi ravno obratno, ko tlak povečujemo postane najprej črn,  potem pri cca. 2*10^6 atmosfer postane rdeče prozoren, na koncu pri še višjem tlaku pa naj bi bil prozoren- kot steklo.

Profesor Ma, ki sodeluje z Dr. Oganovim, je najprej predvidel, da tvori Natrij neobičajne kristalne strukture in postane izolator pri visokih tlakih. Potem pa sta skupaj z Oganovom uspela dokazati, da pri visokem tlaku atomi Natrija, ki se prekrivajo, potisnejo njihove zunanje elektrone v prostore med atomi.

V teh “luknjah” kažejo elektroni ekstremno lokalizirano obnašanje, ki je krivo za propad kovinskega stanja. Obnašati se začnejo kot “lažni atomi”, prav tako kot v elektridih kjer vlogo aniona igrajo lokalizirani elektroni.

Ogromen izziv pri vsem skupaj pa predstavlja doseganje tako visokih tlakov v Laboratoriju. Ampak jim je uspelo, dejansko so dosegli tako ogromen tlak in na mirkogramskih vzorcih uspeli eksperimentalno potrditi predpostavke o spremembi natrija iz kovinske v prozorno snov.

Na levi Natrij pri tlaku pod 1,5 Mbar, pri tlaku 1,5 Mbar, na sredini, postane črn, ter pri tlaku 1,9 Mbar postane rdeč-prozoren, na desni. Pri 3 Mbar pa naj bi postal stekleno prozoren.

Vir tukaj ali pa tukaj

Ena izmed reakcij, ki so jo praktično pokazali je rekakcija Natrija z Klorom. Vizualno zelo zanimiva reakcija.

Enačba reakcije je taka 2Na+Cl2—>2NaCl

Pred izvedbo samega eksperimenta je profesorica vprašala, če ima kdo fotoaparat, da bi naredil fotografijo za v učbenik, ki ga pripravljajo.  Izbran sem bil jaz oz. sem se skoraj javil, ki se mi zdi kot edini redno nosim sabo prav fotoaparat. Pa še spomnila se me je od lani, ko sem snemal eksperimente.

Ker nisem hotel tvegati da zeznem poiskus, sem na fotoaparatu nastavil kar continuosus shooting in sem tako posnel čez 100 slik od začetka do konca eksperikenta. Moram reči d aje zelo dobo uspelo.

Vseh slik žal ne morem dat, bom jih pa dal ene par, za predstavo.

Natrij damo v stekleno cev z trebuhom na sredi, ne spomnim se kako se strokovneje reče tej steklovini, ter nato spodaj segrevamo, da se Natrij stali. Ob enem pa začnemo uvajati še klor.

Po nekaj minutnem segrevanju začneta Klor in Narij reagirati, pri tem pa pri reakciji nastaja značilna oranžna svetloba.

Ko se reakcija začne segrevanje ni več potrebno, saj se vzdržuje sama.

Svetloba je najprej rahla toda kaj hitro se močno razvije in ob najmočnejši jakosti je taka

Svetloba je tako močna nekaj trenutkov, potem pa začne hitro pojemati in kmalu popolnoma ugasne.

DODANO:

Zadnji torek, 10-ega, sem pisal izpit iz anorganske kemije, da je vse skupaj še malo lepše sem pisal 10 pik

No izpita nisem naredil, ampak se na srečo niti nisem kaj dosti sekiral. Do danes, ko sem bil pri očetu in sem dobil idejo, da bi pa morda lahko malo pregledal kako in kaj je z nalogami, ki so bile na izpitu in so se mi zdele težke.

No, NISO težke samo jaz sem glup, oz. se ne spomnim stvari takrat kot bi bilo treba in bi se zaradi tega najraje razpočil od jeze nad samim sabo.

Če grem malo pokomentirat naloge, ki sem jih, ali bolje rečeno nisem znal.

.Končni sklep je, da ravno butast nisem, ampak pozabljam pa stvari takrat, ko nebi bilo treba. Sila frustrirajoča zadeva. Poleg tega pa opažam da ima profesorica zelo rada komplekse, saj sta bili kar dve nalogi iz njih in skoraj vedno je tako, da je najmanj ena naloga iz njih. Pa ravno kompleksov ne obožujem preveč.

.Pri prvi nalogi je bilo treba narisat strukturo  in

Ok prvi se mi ni sanjal da je pod kotom. Mislim, da ga nisem do konca narisal, če sem ga sploh. Ta drugega  sem (domnevam) znal, mislim da je kvadratna piramida z elektronskim parom spodaj.

.

Pri drugi je bilo treba napisat reakcijo med NaCl in žveplovo ter NaCl in selenovo kislino.

Prvo sem znal in pride 2NaCl+H2SO4→Na2SO4+2HCl

Za ta drugo pa nisem bil siguren ali je resnično selenova kislina H2SeO4. Sem bedak, itak da je, saj je analogna H2SO4. In predvidevam da nastane enak produkt kot zgoraj; Na2SeO4.

.

Pri tretji je bilo treba napisat reakcijo regeneracije kisika iz zraka s pomočjo KO2

Ta ni bila težka, če prav vem gre reakcija takole: 4KO2+2CO2→2K2CO3+3O2

.

Pri četrti je bila podana shema kristala in je bilo treba napisat formulo osnovnega gradnika in število formlskih v osnovni celici.

To sem znal, formula je Li2S število formulskih enot  pa je bilo Li8S4.

.

Pri peti je je bilo treba povedat kakšna je struktura [Ni(py)4]2+ in napisat razcep d nivojev.

Jaz bedak tuhtam tuhtam in ne potuhtam, da bi pa morda Nikelj prav tako tvoril kvadratno planarne molekule kot njegova “sorodnika” Paladij in Platina.

Nadalje sem se spomnil da piridin močno cepi polje ligandov. Več od tega žal nisem prišel

.

Šesta je bilo vprašanje kako lahko spremenimo Ka borovi kislini, ki je šibka kislina.

Spomnil sem se, da lahko na ravnotežje vplivamo z tlakom in temperaturo, dlje od tega pa kot prej spet nisem prišel. Za popizdit.

.

Sedma naloga je bila o silikatih. In sicer je bilo treba napisat formulo aniona v piroksenu, ter formulo piroksena v katerem je razmerje med Ca:Sr:Si=1:1:2

Spomnil sem se, da je formula piroksena (SiO3)x, trenutno se žal ne spomnim ali sem napisal prvo ali drugo formulo na sliki spodaj. Pravilna je prva.

Potem sem tudi napisal in narisal formulo silikata ampak se ne spomnim kako. Za strukturo samo vem da sem narisal dva trikotnika skupaj. Tako kot se označuje za silikate.

.

V osmi nalogi je bilo treba napisat: Dva kisla oksida, dva bazična oksida in dva amfoterna oksida, ter dokaze zanje.

Za kisla oksida sem napisal reakciji SO3 in NO2 z vodo. Nastaneta pri SO3 žveplova(Vi) in  pri NO2 pa dušikova (III) in dušikova (V) kislina.

Za bazične okside ne vem če sem kaj napisal. Tukaj lahko povem da bi lahko napisal reakcijo Na2O2 in recimo CaO z vodo. Ampak ker sem trapast sem prvo to spustil potem pa pozabil.

Za amfoterni oksid sem napisal reakcijo cinkovega oksida z kislino in hidroksidom. v prvem primeru nastane cinkov (II) klorid v drugem pa cinkov(II) hidroksid. Še enega primera se nisem spomnil.

.

V deveti je bilo treba napisat dva reagenta in reakcije z njima, z katerima bi raztopil AgCl. Potem je bilo treba napisat še ravnotežno reakcijo v raztopini pred dodatkom reaktantov.

Ravnotežno rekacijo sem znal; AgCl↔Ag+ + Cl-

Potem sem se spomnil da se raztopi oborino z amoniakom, drugega reagenta se pa nisem domislil, če prav vem sedajle na pamet so to CN¯ ioni.

Napisal sem tudi reakcijo z NH3, ampak narobe. Mislim, da sem napisal da nastane tetraamino srebrov(I) komplkes, v resnici pa nastane diamino srebrov(I) kompleks. Mater mi gre to na živce, k odoma znam vse te reakcije potem pa puf na izpitu izgine to nevem kam, izredno trapasto. Bi se kar razpočil zaradi takih banalnih stvari.

.

V deseti nalogi je bilo treba napisat kako bi iz neke spojine ki vsebuje Cr3+ pripravil oksid Cr2O3.

Tukaj sem se spomnil, da se to da narediti z K2Cr2O7 in NH4Cl. Če sem reakcijo prav napisal se zdajle ne spomnim, spomnim pa se, da je kreten nisem uredil do konca.

Urejena reakcija je drugače takšna K2Cr2O7+2NH4Cl→2KCl+Cr2O3+N2+4H2O

.

V enajsti je bilo treba napisat reakcijo natrijevega peroksida z vodo.

Reakcijo sem zapisal in sicer je taka Na2O2+H2O→2NaOH+½O2 samo uredil je pa nisem, kot sem jo sedajle tukaj.

.

Dvanajsta je zahtevala da narišem cis in trans izomera bis-etilendiamindikloridokobaltovega(III) iona.

Trans izomera sem se spomnil cis- pa sem sicer tudi narisal, a ne prav. Grrrr.

.

Kot predzadnja naloga pa je bilo treba izračunat pH 0,1M raztopine AlCl3, podan je bil tudi pKa AlCl3, ki je 4,96

Tukaj sem bolj ali manj samo debelo pogledal

Dejansko gre stvar takole

In sicer, v vodi se aluminijevi(III) ioni hidratizirajo da nastane heksaakva aluminijev(III) ion, ki potem z vodo protolitsko reagira.

Potem pa si samo nastavimo enačbo Ka=x²/0,1-x. Ka se izračuna iz pKa :Ka=10^-pKa

Iz enačbe se samo še izrazi x in potem tisti x, ki dobimo pozitiven vstavimo v enačbo pH=-log[H3O⁺] in rezultat pride 2,98.

Mislim da je tako prav.

.

Še ena izmed nalog, tukaj napisana kot zadnja, je pa zahtevala, da narišem strukture dušikove kisline, disulfitnega iona in katena-tetrafosforjeve kisline.

Prvo sem znal. Disulfitni ion sem narisal nekaj napol, mislim da ni bil čisto prav narisan. Katena-tetrafosforjeva kislina pa ni bila prav narisana.

Če najprej malo splošno povem o boru.

Bor je element 2 periode in 3-je skupine (po novem  je to 13-ta skupina) periodnega sistema. Je nekovina. V naravi se ne pojavlja v čisti obliki, ampak le v spojinah. V laboratoriju pa lahko pripravmo kar nekaj različnih modfikacij. Za primer; z redukcijo borovega trioksida z magnezijem dobimo rjavi amorfni bor. Čisti kristaliziran bor, ki je črn, pa dobimo z redukcijo borovega trijodida z vodikom pri 1000ºC. Bor v kristačni obliki je tudi izjemno trd, 9 po Mohsovi lestvici (diamant ima največjo možno stopnjo, 10).  In sicer poznam 4 kristalne oblike, 2 romboedrični in 2 tetragonalni. Njih osnovne celice so za laika precej zapletene, saj lahko vsebujejo do 190 atomov.

Bor uporabljajo kot dopent (dopiranje) v polprevodniški industriji in v industriji lahkih materialov. Borove spojine pa imajo precejšnjo vlogo tudi v industriji čistilnih sredstev. Borovo spojino Boraks recimo uporabljajo pri izdelavi detergentov.

Bor je precej neraktiven elemnt, na zraku zgori v oksid šele pri 700ºC. Z žveplom in halogeni (fluor, klor, brom, jod) pa se spaja pri temperaturah med 400 do 700ºC. Z dušikom pa reagira šele pri 900ºC, pri čemer nastane borov nitrid.

Bor sta prvič neodvisno naredila leta 1808 Gay-Lussac v Parizu in Sir Huphrey Davy v Londonu. Žal pa ta Bor ni bil popolnoma čist, vseboval je le okoli 60-70% bora. Pozneje je nekaj čistejši bor pripravil H. Moissan, ki pa je vseeno vseboval samo 90% Bora. Leta 1909 je bil prvič pripravljen 99% Bor.

Ampak tukaj še ni konec, ker tudi tisti 1% nečistoč lahko vpliva na strukturo in lastnosti bora v precejšnji meri. Poznane so recimo spojine PuB₁₀₀.

“Takšna občutljivost na nečistoče je med elemnti neprimerljiva in zato je preučevanje tega elemnta kakor nekakšna nočna mora”, pravi Artem R. Oganov, vodja raziskovalne skupine namenjene na začetku.

Do danes je bilo objavljenih že 16 polimorfnih oblik Bora, ampak večina je najbrž stabiliziranih z nečistočami. Zgoraj sem omenil samo tiste modifikacije, ki so omenjene v našem učbeniku in ki jih moram znat na izpitu. Bor je edini elemnt katerega osnovno stanje (ground state v angleščini) ni eksperimentalno znano niti pri normalnih pogojih. Poleg mnogih anomalij najdenih pri boru naj bi se v zadnjem času tudi predvidevalo, da krši tretji zakon termodinamike (ki pravi, da je entropija(nered) katerega koli kristala pri absolutni ničli enaka nič, popolnoma urejena strukrua to pomeni) pri atmosferskem tlaku.

Obnašanje bora pri visokih tlakih pa ostaja še bolj skrivnostno.

Za tistega, ki ne ve točno kaj sem napisal, če naj bi Bor kršil tretji stavek termodinamike pomeni, da nejgov kristal pri absolutni ničli ni popolnoma urejen ampak so v njem še zmeraj nepravilnosti.

Sedanje raziskave segajo v leto 2004, ko sta raziskovalca Chen in Solozhenko nedovisno sintetizirala novo modifikacijo bora pri visokih temepraturah in tlaku nad 100 000 atmosfer. Struktura te nove modifikacije pa ni bilo mogoče rešiti zgolj z eksperimentalnimi podatki in je zahtevala novo teoretično metodo ki jo je razvil Dr. Oganov.

“Metoda je popolnoma teoretična in ne zahteva nikakršnih eksperimentalnih podatkov in temelji na ideji naravnega razvoja uporabljeni v iskanju najbolj stabilnih kristalnih struktur”, pravi Dr. Oganov. ” Računalnik ustavri desetine preizkusnih kristalnih struktur, katerih energije so evulirane iz kvantno-mehanskih izračunov. Najbolj ugodne strukture se potem kombinirajo in mutirajo dokler ni najdena najbolj stabilna struktura”

Dr. Gatti-eva (eden izmed članov raziskovalne ekipe) sofisticirana analiza je potrdila ionsko vez (bond ionicity) in Dr. Solozhenkovi(prav tako eden imez članov ekipe) nadlajni eksperimenti so pokazali da je nova modifikacija supertrdna. Kvantno mehanski izračuna kažejo izredno veliko stabilnostno območje, ki se razteza tja do 900 000 atmosfer. (tega si niti predstavljat ne znam )

Kako je lahko vez ionska. Učbeniki navajajo, da pride do ionskih vezi med elementi, ko imajo le ti različno velike elektronegativnosti. To potem takoj izključi čiste elemente kot možne ionske kristale. Saj so elektronegativnosti med posameznimi atomi istega elementa enake. Toda bor je “našel” presenetljivo rešitev tega problema. Njegova nova struktura vsebuje dva popolnoma različna nanoklastra, B12 ikozaeder (modro na sliki) in B2 dumbbells(nisem našel prevoda za to besedo. Oranžno na sliki).

Elektronski strukturi tih dveh klastrov sta zelo različni. Dejansko, odvisnost elektronskih lastnosti od velikosti klastra je zelo poznana in glavna ideja v nanotehnologiji. Elektronegativnosti B12 ikozaedra in B2 parov so različne in to povzroči prerazporeditev naboja in pojav delne ionske vezi v elementarni strukturi.

“Kar je prav tako presunljivo je tudi to, da  centri teh klastrov v novi strukturi zavzemajo enake položaje kot atomi v kristalu NaCl”, pravi Dr Oganov.

Glede na rezultate te raziskave Dr. Oganov in njegovi kolegi pedvidevajo še druge ionske oblike elementov in predpostavljajo več stabilnih ali metastabilnih možnosti.

Vir: http://www.sciencedaily.com/releases/2009/01/090128215130.htm

Če kdo hoče si lahko prebere še kaj več  o boru na Wikipedii ali pa se pozanimajte v kaki knjižnici.

Koliko pa nas ve, da je Helij najlažji in najmanj rekativen izmed žlahtnih plinov? Najbrž ne vsi, toda zagotovo to vedo vsi kemiki.

Od njegovega odkritja pred 140 leti je veljalo, da ne obstajajo nikakršne spojine z helijem.

Toda ali se bo to spremenilo? Danes sem na Science Daily, na katerega sem naročen preko rss, zasledil zelo zanimivo novico.

Neki Poljski kemik iz Varšave je namreč izračunal, da bi lahko obstajali dve novi spojini z Helij-Kisik vezjo.

Že pred časom so baje (jaz zanju slišim danes prvič) predvideli spojini HeBeO ali HHeF2, ki pa ju žal niso mogli eksperimentalno potrditi, kot tudi ne nekaj drugih.

Dve novi spojini, ki ju predvidevajo sedaj in imata vez He-O pa sta CSFHeO in NMe4FHeO. In sta derivata metastabilinh [F-HeO] anionov. Slednji anion je prva teoretično predpostavila Univerza v Tajvanu leta 2005.

Sinteza naj bi potekala pri največ nekaj stopinj Kelvina. Dr. Grochala pravi, da bi se sinteza obeh spojin lahko začela z nenavadnima hipofluoritoma CSOF in NMe4OF vgrajenima v kapljice ultra hladnega tekočega Helija. Potem bi z laserjem vzbudili vez F-O in omogičili vključitev Helijevega atoma v vez in spektroskopsko opazovanje kratko živih molekul. Seveda je taka sinteza zahtevna, ampak saj konec koncev dela to kemijo zanimivo kajne? =)

Sam že komaj čakam na rezultate in upam, da jih ne bom zgrešil, ko jih objavijo. Zanimivo bi bilo videti in vedet, da lahko obstajajo tudi spojine z Helijem, pa čeprav pri takih ekstremnih pogojih in kratek čas.

Prav zaradi takih stvari imam rad znanost in kemijo še posebej, nikoli ne veš kaj vse je možno in kaj ne.

Še vir.