Mnja…I’m seriously asking myself;  what actualy am I studying?  It doesn’t look much like chemistry.

Saj bo, saj bo…upam

Če bo profesor M. spet dal tak izpit, da noben ne bo naredu, bom enga tepu.  Ja? Ja!¹

Sej pol narediš izpit, pa greš na ustnega pa tam padeš ko bedak ²

Pol moram, da je še lepše, še kemijo narest, s katero se tudi že neki časa matram. Brenčičeva knjiga se je že razpadla na posamezne liste zaradi tega ³

Ampak saj bo

P.S. Če kdo ve rešit tole mu bom hvaležen

1. Se kdo javi?
2. Za to profesorju itaq ni problem poskrbet, kajne?
3. Ampak tukaj se vsaj lažje spravim zraven kot h matemtatiki

Priporočam pa ogled vseh filmčkov od Periodic Videos, s eizve marsikaj zanimivega.

Tokrat podajam spet eno bolj zanimivo novico.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki jo vodi prej omenjeni Dr. Oganov je odkrila oz. predvidela, da postane element Natrij v nasprotju z ostalimi elementi pri gromozanskem tlaku prozoren kot steklo.

Pri visokih tlakih namreč vsi materiali postanejo kovinski. Temu se reče metalizacija. Metalizacija vodika recimo se dogaja v središčih zvezd in planetov kjer so enormni pritiski in temperature, več milijonov atmosfer. Pri natriju pa se zgodi ravno obratno, ko tlak povečujemo postane najprej črn,  potem pri cca. 2*10^6 atmosfer postane rdeče prozoren, na koncu pri še višjem tlaku pa naj bi bil prozoren- kot steklo.

Profesor Ma, ki sodeluje z Dr. Oganovim, je najprej predvidel, da tvori Natrij neobičajne kristalne strukture in postane izolator pri visokih tlakih. Potem pa sta skupaj z Oganovom uspela dokazati, da pri visokem tlaku atomi Natrija, ki se prekrivajo, potisnejo njihove zunanje elektrone v prostore med atomi.

V teh “luknjah” kažejo elektroni ekstremno lokalizirano obnašanje, ki je krivo za propad kovinskega stanja. Obnašati se začnejo kot “lažni atomi”, prav tako kot v elektridih kjer vlogo aniona igrajo lokalizirani elektroni.

Ogromen izziv pri vsem skupaj pa predstavlja doseganje tako visokih tlakov v Laboratoriju. Ampak jim je uspelo, dejansko so dosegli tako ogromen tlak in na mirkogramskih vzorcih uspeli eksperimentalno potrditi predpostavke o spremembi natrija iz kovinske v prozorno snov.

Na levi Natrij pri tlaku pod 1,5 Mbar, pri tlaku 1,5 Mbar, na sredini, postane črn, ter pri tlaku 1,9 Mbar postane rdeč-prozoren, na desni. Pri 3 Mbar pa naj bi postal stekleno prozoren.

Vir tukaj ali pa tukaj

Ena izmed reakcij, ki so jo praktično pokazali je rekakcija Natrija z Klorom. Vizualno zelo zanimiva reakcija.

Enačba reakcije je taka 2Na+Cl2—>2NaCl

Pred izvedbo samega eksperimenta je profesorica vprašala, če ima kdo fotoaparat, da bi naredil fotografijo za v učbenik, ki ga pripravljajo.  Izbran sem bil jaz oz. sem se skoraj javil, ki se mi zdi kot edini redno nosim sabo prav fotoaparat. Pa še spomnila se me je od lani, ko sem snemal eksperimente.

Ker nisem hotel tvegati da zeznem poiskus, sem na fotoaparatu nastavil kar continuosus shooting in sem tako posnel čez 100 slik od začetka do konca eksperikenta. Moram reči d aje zelo dobo uspelo.

Vseh slik žal ne morem dat, bom jih pa dal ene par, za predstavo.

Natrij damo v stekleno cev z trebuhom na sredi, ne spomnim se kako se strokovneje reče tej steklovini, ter nato spodaj segrevamo, da se Natrij stali. Ob enem pa začnemo uvajati še klor.

Po nekaj minutnem segrevanju začneta Klor in Narij reagirati, pri tem pa pri reakciji nastaja značilna oranžna svetloba.

Ko se reakcija začne segrevanje ni več potrebno, saj se vzdržuje sama.

Svetloba je najprej rahla toda kaj hitro se močno razvije in ob najmočnejši jakosti je taka

Svetloba je tako močna nekaj trenutkov, potem pa začne hitro pojemati in kmalu popolnoma ugasne.

DODANO:

Zadnji torek, 10-ega, sem pisal izpit iz anorganske kemije, da je vse skupaj še malo lepše sem pisal 10 pik

No izpita nisem naredil, ampak se na srečo niti nisem kaj dosti sekiral. Do danes, ko sem bil pri očetu in sem dobil idejo, da bi pa morda lahko malo pregledal kako in kaj je z nalogami, ki so bile na izpitu in so se mi zdele težke.

No, NISO težke samo jaz sem glup, oz. se ne spomnim stvari takrat kot bi bilo treba in bi se zaradi tega najraje razpočil od jeze nad samim sabo.

Če grem malo pokomentirat naloge, ki sem jih, ali bolje rečeno nisem znal.

.Končni sklep je, da ravno butast nisem, ampak pozabljam pa stvari takrat, ko nebi bilo treba. Sila frustrirajoča zadeva. Poleg tega pa opažam da ima profesorica zelo rada komplekse, saj sta bili kar dve nalogi iz njih in skoraj vedno je tako, da je najmanj ena naloga iz njih. Pa ravno kompleksov ne obožujem preveč.

.Pri prvi nalogi je bilo treba narisat strukturo  in

Ok prvi se mi ni sanjal da je pod kotom. Mislim, da ga nisem do konca narisal, če sem ga sploh. Ta drugega  sem (domnevam) znal, mislim da je kvadratna piramida z elektronskim parom spodaj.

.

Pri drugi je bilo treba napisat reakcijo med NaCl in žveplovo ter NaCl in selenovo kislino.

Prvo sem znal in pride 2NaCl+H2SO4→Na2SO4+2HCl

Za ta drugo pa nisem bil siguren ali je resnično selenova kislina H2SeO4. Sem bedak, itak da je, saj je analogna H2SO4. In predvidevam da nastane enak produkt kot zgoraj; Na2SeO4.

.

Pri tretji je bilo treba napisat reakcijo regeneracije kisika iz zraka s pomočjo KO2

Ta ni bila težka, če prav vem gre reakcija takole: 4KO2+2CO2→2K2CO3+3O2

.

Pri četrti je bila podana shema kristala in je bilo treba napisat formulo osnovnega gradnika in število formlskih v osnovni celici.

To sem znal, formula je Li2S število formulskih enot  pa je bilo Li8S4.

.

Pri peti je je bilo treba povedat kakšna je struktura [Ni(py)4]2+ in napisat razcep d nivojev.

Jaz bedak tuhtam tuhtam in ne potuhtam, da bi pa morda Nikelj prav tako tvoril kvadratno planarne molekule kot njegova “sorodnika” Paladij in Platina.

Nadalje sem se spomnil da piridin močno cepi polje ligandov. Več od tega žal nisem prišel

.

Šesta je bilo vprašanje kako lahko spremenimo Ka borovi kislini, ki je šibka kislina.

Spomnil sem se, da lahko na ravnotežje vplivamo z tlakom in temperaturo, dlje od tega pa kot prej spet nisem prišel. Za popizdit.

.

Sedma naloga je bila o silikatih. In sicer je bilo treba napisat formulo aniona v piroksenu, ter formulo piroksena v katerem je razmerje med Ca:Sr:Si=1:1:2

Spomnil sem se, da je formula piroksena (SiO3)x, trenutno se žal ne spomnim ali sem napisal prvo ali drugo formulo na sliki spodaj. Pravilna je prva.

Potem sem tudi napisal in narisal formulo silikata ampak se ne spomnim kako. Za strukturo samo vem da sem narisal dva trikotnika skupaj. Tako kot se označuje za silikate.

.

V osmi nalogi je bilo treba napisat: Dva kisla oksida, dva bazična oksida in dva amfoterna oksida, ter dokaze zanje.

Za kisla oksida sem napisal reakciji SO3 in NO2 z vodo. Nastaneta pri SO3 žveplova(Vi) in  pri NO2 pa dušikova (III) in dušikova (V) kislina.

Za bazične okside ne vem če sem kaj napisal. Tukaj lahko povem da bi lahko napisal reakcijo Na2O2 in recimo CaO z vodo. Ampak ker sem trapast sem prvo to spustil potem pa pozabil.

Za amfoterni oksid sem napisal reakcijo cinkovega oksida z kislino in hidroksidom. v prvem primeru nastane cinkov (II) klorid v drugem pa cinkov(II) hidroksid. Še enega primera se nisem spomnil.

.

V deveti je bilo treba napisat dva reagenta in reakcije z njima, z katerima bi raztopil AgCl. Potem je bilo treba napisat še ravnotežno reakcijo v raztopini pred dodatkom reaktantov.

Ravnotežno rekacijo sem znal; AgCl↔Ag+ + Cl-

Potem sem se spomnil da se raztopi oborino z amoniakom, drugega reagenta se pa nisem domislil, če prav vem sedajle na pamet so to CN¯ ioni.

Napisal sem tudi reakcijo z NH3, ampak narobe. Mislim, da sem napisal da nastane tetraamino srebrov(I) komplkes, v resnici pa nastane diamino srebrov(I) kompleks. Mater mi gre to na živce, k odoma znam vse te reakcije potem pa puf na izpitu izgine to nevem kam, izredno trapasto. Bi se kar razpočil zaradi takih banalnih stvari.

.

V deseti nalogi je bilo treba napisat kako bi iz neke spojine ki vsebuje Cr3+ pripravil oksid Cr2O3.

Tukaj sem se spomnil, da se to da narediti z K2Cr2O7 in NH4Cl. Če sem reakcijo prav napisal se zdajle ne spomnim, spomnim pa se, da je kreten nisem uredil do konca.

Urejena reakcija je drugače takšna K2Cr2O7+2NH4Cl→2KCl+Cr2O3+N2+4H2O

.

V enajsti je bilo treba napisat reakcijo natrijevega peroksida z vodo.

Reakcijo sem zapisal in sicer je taka Na2O2+H2O→2NaOH+½O2 samo uredil je pa nisem, kot sem jo sedajle tukaj.

.

Dvanajsta je zahtevala da narišem cis in trans izomera bis-etilendiamindikloridokobaltovega(III) iona.

Trans izomera sem se spomnil cis- pa sem sicer tudi narisal, a ne prav. Grrrr.

.

Kot predzadnja naloga pa je bilo treba izračunat pH 0,1M raztopine AlCl3, podan je bil tudi pKa AlCl3, ki je 4,96

Tukaj sem bolj ali manj samo debelo pogledal

Dejansko gre stvar takole

In sicer, v vodi se aluminijevi(III) ioni hidratizirajo da nastane heksaakva aluminijev(III) ion, ki potem z vodo protolitsko reagira.

Potem pa si samo nastavimo enačbo Ka=x²/0,1-x. Ka se izračuna iz pKa :Ka=10^-pKa

Iz enačbe se samo še izrazi x in potem tisti x, ki dobimo pozitiven vstavimo v enačbo pH=-log[H3O⁺] in rezultat pride 2,98.

Mislim da je tako prav.

.

Še ena izmed nalog, tukaj napisana kot zadnja, je pa zahtevala, da narišem strukture dušikove kisline, disulfitnega iona in katena-tetrafosforjeve kisline.

Prvo sem znal. Disulfitni ion sem narisal nekaj napol, mislim da ni bil čisto prav narisan. Katena-tetrafosforjeva kislina pa ni bila prav narisana.

Če najprej malo splošno povem o boru.

Bor je element 2 periode in 3-je skupine (po novem  je to 13-ta skupina) periodnega sistema. Je nekovina. V naravi se ne pojavlja v čisti obliki, ampak le v spojinah. V laboratoriju pa lahko pripravmo kar nekaj različnih modfikacij. Za primer; z redukcijo borovega trioksida z magnezijem dobimo rjavi amorfni bor. Čisti kristaliziran bor, ki je črn, pa dobimo z redukcijo borovega trijodida z vodikom pri 1000ºC. Bor v kristačni obliki je tudi izjemno trd, 9 po Mohsovi lestvici (diamant ima največjo možno stopnjo, 10).  In sicer poznam 4 kristalne oblike, 2 romboedrični in 2 tetragonalni. Njih osnovne celice so za laika precej zapletene, saj lahko vsebujejo do 190 atomov.

Bor uporabljajo kot dopent (dopiranje) v polprevodniški industriji in v industriji lahkih materialov. Borove spojine pa imajo precejšnjo vlogo tudi v industriji čistilnih sredstev. Borovo spojino Boraks recimo uporabljajo pri izdelavi detergentov.

Bor je precej neraktiven elemnt, na zraku zgori v oksid šele pri 700ºC. Z žveplom in halogeni (fluor, klor, brom, jod) pa se spaja pri temperaturah med 400 do 700ºC. Z dušikom pa reagira šele pri 900ºC, pri čemer nastane borov nitrid.

Bor sta prvič neodvisno naredila leta 1808 Gay-Lussac v Parizu in Sir Huphrey Davy v Londonu. Žal pa ta Bor ni bil popolnoma čist, vseboval je le okoli 60-70% bora. Pozneje je nekaj čistejši bor pripravil H. Moissan, ki pa je vseeno vseboval samo 90% Bora. Leta 1909 je bil prvič pripravljen 99% Bor.

Ampak tukaj še ni konec, ker tudi tisti 1% nečistoč lahko vpliva na strukturo in lastnosti bora v precejšnji meri. Poznane so recimo spojine PuB₁₀₀.

“Takšna občutljivost na nečistoče je med elemnti neprimerljiva in zato je preučevanje tega elemnta kakor nekakšna nočna mora”, pravi Artem R. Oganov, vodja raziskovalne skupine namenjene na začetku.

Do danes je bilo objavljenih že 16 polimorfnih oblik Bora, ampak večina je najbrž stabiliziranih z nečistočami. Zgoraj sem omenil samo tiste modifikacije, ki so omenjene v našem učbeniku in ki jih moram znat na izpitu. Bor je edini elemnt katerega osnovno stanje (ground state v angleščini) ni eksperimentalno znano niti pri normalnih pogojih. Poleg mnogih anomalij najdenih pri boru naj bi se v zadnjem času tudi predvidevalo, da krši tretji zakon termodinamike (ki pravi, da je entropija(nered) katerega koli kristala pri absolutni ničli enaka nič, popolnoma urejena strukrua to pomeni) pri atmosferskem tlaku.

Obnašanje bora pri visokih tlakih pa ostaja še bolj skrivnostno.

Za tistega, ki ne ve točno kaj sem napisal, če naj bi Bor kršil tretji stavek termodinamike pomeni, da nejgov kristal pri absolutni ničli ni popolnoma urejen ampak so v njem še zmeraj nepravilnosti.

Sedanje raziskave segajo v leto 2004, ko sta raziskovalca Chen in Solozhenko nedovisno sintetizirala novo modifikacijo bora pri visokih temepraturah in tlaku nad 100 000 atmosfer. Struktura te nove modifikacije pa ni bilo mogoče rešiti zgolj z eksperimentalnimi podatki in je zahtevala novo teoretično metodo ki jo je razvil Dr. Oganov.

“Metoda je popolnoma teoretična in ne zahteva nikakršnih eksperimentalnih podatkov in temelji na ideji naravnega razvoja uporabljeni v iskanju najbolj stabilnih kristalnih struktur”, pravi Dr. Oganov. ” Računalnik ustavri desetine preizkusnih kristalnih struktur, katerih energije so evulirane iz kvantno-mehanskih izračunov. Najbolj ugodne strukture se potem kombinirajo in mutirajo dokler ni najdena najbolj stabilna struktura”

Dr. Gatti-eva (eden izmed članov raziskovalne ekipe) sofisticirana analiza je potrdila ionsko vez (bond ionicity) in Dr. Solozhenkovi(prav tako eden imez članov ekipe) nadlajni eksperimenti so pokazali da je nova modifikacija supertrdna. Kvantno mehanski izračuna kažejo izredno veliko stabilnostno območje, ki se razteza tja do 900 000 atmosfer. (tega si niti predstavljat ne znam )

Kako je lahko vez ionska. Učbeniki navajajo, da pride do ionskih vezi med elementi, ko imajo le ti različno velike elektronegativnosti. To potem takoj izključi čiste elemente kot možne ionske kristale. Saj so elektronegativnosti med posameznimi atomi istega elementa enake. Toda bor je “našel” presenetljivo rešitev tega problema. Njegova nova struktura vsebuje dva popolnoma različna nanoklastra, B12 ikozaeder (modro na sliki) in B2 dumbbells(nisem našel prevoda za to besedo. Oranžno na sliki).

Elektronski strukturi tih dveh klastrov sta zelo različni. Dejansko, odvisnost elektronskih lastnosti od velikosti klastra je zelo poznana in glavna ideja v nanotehnologiji. Elektronegativnosti B12 ikozaedra in B2 parov so različne in to povzroči prerazporeditev naboja in pojav delne ionske vezi v elementarni strukturi.

“Kar je prav tako presunljivo je tudi to, da  centri teh klastrov v novi strukturi zavzemajo enake položaje kot atomi v kristalu NaCl”, pravi Dr Oganov.

Glede na rezultate te raziskave Dr. Oganov in njegovi kolegi pedvidevajo še druge ionske oblike elementov in predpostavljajo več stabilnih ali metastabilnih možnosti.

Vir: http://www.sciencedaily.com/releases/2009/01/090128215130.htm

Če kdo hoče si lahko prebere še kaj več  o boru na Wikipedii ali pa se pozanimajte v kaki knjižnici.

Koliko pa nas ve, da je Helij najlažji in najmanj rekativen izmed žlahtnih plinov? Najbrž ne vsi, toda zagotovo to vedo vsi kemiki.

Od njegovega odkritja pred 140 leti je veljalo, da ne obstajajo nikakršne spojine z helijem.

Toda ali se bo to spremenilo? Danes sem na Science Daily, na katerega sem naročen preko rss, zasledil zelo zanimivo novico.

Neki Poljski kemik iz Varšave je namreč izračunal, da bi lahko obstajali dve novi spojini z Helij-Kisik vezjo.

Že pred časom so baje (jaz zanju slišim danes prvič) predvideli spojini HeBeO ali HHeF2, ki pa ju žal niso mogli eksperimentalno potrditi, kot tudi ne nekaj drugih.

Dve novi spojini, ki ju predvidevajo sedaj in imata vez He-O pa sta CSFHeO in NMe4FHeO. In sta derivata metastabilinh [F-HeO] anionov. Slednji anion je prva teoretično predpostavila Univerza v Tajvanu leta 2005.

Sinteza naj bi potekala pri največ nekaj stopinj Kelvina. Dr. Grochala pravi, da bi se sinteza obeh spojin lahko začela z nenavadnima hipofluoritoma CSOF in NMe4OF vgrajenima v kapljice ultra hladnega tekočega Helija. Potem bi z laserjem vzbudili vez F-O in omogičili vključitev Helijevega atoma v vez in spektroskopsko opazovanje kratko živih molekul. Seveda je taka sinteza zahtevna, ampak saj konec koncev dela to kemijo zanimivo kajne? =)

Sam že komaj čakam na rezultate in upam, da jih ne bom zgrešil, ko jih objavijo. Zanimivo bi bilo videti in vedet, da lahko obstajajo tudi spojine z Helijem, pa čeprav pri takih ekstremnih pogojih in kratek čas.

Prav zaradi takih stvari imam rad znanost in kemijo še posebej, nikoli ne veš kaj vse je možno in kaj ne.

Še vir.

Skratka zadeva je zelo zanimiva in poučna, sploh za kemike prvega letnika, ki v drugem semsetru obravnavamo lastnosti posameznih elmentov skupin.

Pa še link http://www.periodicvideos.com

Kliknite na posamezen elment in že lahko gledate filmček o njem.

Zato sem uporabil kar predpisano količino za metanol, ki pravi da moramo glede na olje dati 20 procentov metanola (volumsko) in dodal še nekaj presežka.

Dodati je treba tudi NaOH. Za vsak liter še svežega olja ga damo 3,5g.

Potem sem NaOH raztopil v etanolu. Medtem sem segrel olje na vodni kopeli in ko je bil ves NaOH raztoplejn, sem preprosto raztopina NaOH v EtOH vlil v vroče olje in nato mešal.

Po končanem mešanju sem to pustil pri miru nekaj dni in ker je vse skupaj stalo v kleti kjer je hladno se je vse skupaj strdilo v nekakšen žele, toda če sem segrel se je lepo utekočinilo nazaj.

Nekako nisem vedel ali mi je ratalo ali ne, zato sem vse skupaj pustil pri miru za kak mesec, do tega meseca. Pred kakim tednom ali dvema mogoče, pa sem se spravil ločiti glicerin, ki je bil prozoren in se ga je slabo videlo pomešanega z biodieslom ločiti od njega.

Zadevo sem segrel, toliko da je bilo tekoče vse skupaj, ter dal ohladiti v hladilnik, samo toliko da je glicerin začel želirati, nato sem to precedil. Dobil sem nekaj malo glicerina in pa Biodiesel.

Biodiesel je take rahlo rumene barve, poizkusil sem ga vžgati ampak mi ni ratalo. Poizkušal sem z mešanico etanola in biodiesla. Etanol se je vžgal takoj in začel segrevati biodiesel, ki pa je samo zavrel, vžgati se ni hotel.

Biodiesel sem tudi nekaj prečistil z stresanjem vode in malo kisline, da se je nevtraliziral. Ampak še vedno ga nebi šel dajat v usta, kot sem to videl, da je enkrat nekdo naredil, na Tv.

Včeraj sem si ga nekaj nalil v epruveto in jo zamašil in sedaj ga imam lepo na polici

Naredil pa sem tudi kemikov vrt. V epruveto sem dal nekaj FeCl3, CuSO4 in nekaj vzorca iz vaj analizne kemije ki je vseboval Cu(NO3)2 in NiCl2 in prilil kalijevo vodno steklo. Moram reči da najhitreje “raste” FeCl3, ki mu je ena “nitka” po nekaj minutah že segala od dna epruvete pa do površine vodnega stekla.

Slika ki jo vidite je narejena po kakšni uri, kjer je vse skupaj že bolj “razraščeno”

pa še nekaj namigov.

Reakcija ob nastanku te snovi je eksotermna.

Snov tvori mineral katerega začetnica je P

Tališče ima 1194°C

Na sliki je ne popolnoma zreagirano, ker reaktanti niso bili v ustreznem razmerju.

In še zadnji namig, ki bo najbrž marsikomu zelo pomagal. Ni zaželjeno, da ta snov v nekontroliranih razmerah pride v stik z kislino,ker se sprošča nek plin.

Pa veselo razmišljanje