Chemfusion

Sedim prejšnji petek pred eno od ambulant na polikliniki in čakam, da me pokličejo k dohtarju. Nakar se v čakalnici pojavi tip, ki ga na videz že dobro poznam in začne vsakega od nas posebej spraševati če kupimo kralje ulice. Pri nas nekaj, ki smo sedeli na začetku hodnika v čakalnici je hitro opravil, ker mu je vsak dal vedet, da naj se spoka. Nema tu para za tebe. Pri starejših pa se ni dal kar tako odgnat. Eno gospo si je izbral in jo začel prepričevat naj mu da kak evro. In da on ni drogeraš. Ni drogeraš my ass.
Gospa je že začela vleči ven denarnico, najbrž samo zato, da se ga bo končno znebila, ko jo je odrešila ena od sester, ki je prišla ven na hodnik. Seveda je bil ukrep takojšen- kličite varnostnika. Tip se je na hitro pobral.

Besede sovražim ne uporabljam veliko. Je močna beseda. Ljudje jo po mojem uporabljajo veliko preveč. Sovražim to sovražim ono itd. Besede bi morali izbirati bolj skrbno. Tako bi vsaka imela svojo težo, ko bi bila uporabljena pravilno.

Sam je ne uporabljam skoraj nikoli, ker nobene stvari zares ne sovražim, zato takrat ko bi običajno nekdo rekel sovražim to in ono jaz rečem ne maram, ali ni mi všeč. Ker odkrito rečeno, večino stvar in ljud ne sovražim, samo maram jih ne. Niso mi všeč, naj obstajajo, nimam nič proti, samo naj me pustjo pri miru, ker nočem imeti z njimi nič.

Ampak v tem primeru jo lahko uporabim mirne duše. Sovražim junkije. Če bi vsi pocrkali se nebi nič sekiral. So brez morale, brez etike, brez spoštovanja in so nasploh izmečki, ki bi za fiks naredili vse.

Pa da se razumemo, sem ne klasificiram vseh, ki jemljejo razne substance, prepovedane ali ne. Hašišarji recimo me ne motijo, čeravno jih ne maram in se jih izogibam. Naj imajo svoje “zelišče”, če hočejo. Veliko bolj so mi trn v peti tisti na hard drogah, kokain, heroin, metamfetamini in ostala sintetična sranja. Fej.
Ti ljudje zame niso vredni obstajati.

Mislim fak, nimajo niti toliko spoštovanja, da bi bolne pustil pri miru. Žicaj folk na ulici, ne hodi pa to delat po bolnicah. Tisti tapravi klošarj tega ne počno. Takega če srečaš na ulici in če te prosi za kovanec ne bo silil vate v priemru da ga zavrneš. Prav tako se bo za vsak dobljeni znesek lepo zahvalil.

Fiksar te za razliko  nadere, če si mu dal manj kot evro. Mrš pička ti materna¹

Če bi bilo po moje, bi sledil Carlinovi ideologiji.

1. pardon my language [↩]

Ali se meni samo zdi ali dandanes res nebi nihče več delal, ampak bi samo kasiral denar? I tata bi sine, i tata.

Stvar je v tem, da sem kak teden nazaj razdrl napajalnik od računalnika in enega od monitorjev. Vzrok temu je bilo nekonstantno in oteženo delovanje obeh komponent. Enkrat sta delali enkrat ne itd. Ugotovil sem da je v napajalniku fuč en kondenzator, v monitorju pa jih je dušo izpustilo nekaj več. Nič, treba bo zamenjat zadeve. Kup nove kondenzatorje in bova zamenala, mi je rekel foter. Rečeno storjeno.
Ja pa jade.
Obredel sem vse bolj znane Lj štacune z elektronskimi komponentami in guess what, nobena jih ni imela. Ja lahko naročimo so rekli, ampak nam pošljite poizvedbo na mail.

No O.o Kaj je pa zdaj to? A in vivo ne delamo več? Kaj se je zgodilo s tem, da si prišel v trgovino, niso imeli, si povedal kaj rabiš in so naročili. Ni bilo kaj, šel sem domov in razposlal par mailov z poizvedbami kaj rabim in koliko.
Dobil sem prst v rit. Vsi so mi dali link do ene in iste spletne trgovine in pripisali naj poiščem kar rabim in jim sporočim naročniške številke.
Ja kul ane, potem je čisto vseeno če si naročim stvari na dom. Kaj čem, ni mi preostalo drugega kot da sem poiskal in jim sporočil tiste cifre.

Madonca, jaz bi tudi tako posloval. Pride stranka; mate to in ono? Nimam. Lahko naročite? Lahko, tukaj imate link, poiščite kar rabite, mi sporočite na mail naročniške številke in količine jaz pa naročim. Tačas  se bom pa fino po riti drajsal.

Denar samo leti vkup. Man’s got to love this new technologies.